Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (12.215-12.239)



  1.      súpraprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
  2.      supremacíja  -e ž () knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija
  3.      surf  -a [sŕf tudi sêrf] m (; ) žarg., šport. jadralna deska: kupiti surf; stati na surfu
  4.      surfati  -am [sŕf- tudi sêrf-] nedov. (; ) žarg., šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati: surfati in smučati na vodi
  5.      suróvost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
  6.      suspenzíjski  tudi suspénzijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na suspenzijo: suspenzijski dekret / suspenzijska voda
  7.      súšen  -šna -o prid. (ú) nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna področja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih
  8.      súšica  in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človekagr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa
  9.      súšičast  in sušíčast -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska ∙ star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel
  10.      súšičav  in sušíčav -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki
  11.      súšičen  in sušíčen -čna -o prid. (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela
  12.      súšičnik  in sušíčnik -a m (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov
  13.      súvati  -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja ● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge súvan -a -o: bil je rinjen in suvan
  14.      suvenír  in souvenír -ja tudi -a [suv-] m () knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev
  15.      suverenitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo
  16.      súženj  -žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti ∙ ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima
  17.      súžnost  -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost
  18.      svàt  sváta m, im. mn. tudi svátje ( á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob porokiekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
  19.      svatoválec  -lca [c tudi lc] m () svat: vriskanje veselih svatovalcev
  20.      svatoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke
  21.      svatováti  -újem nedov.) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj
  22.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkeljevfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticahbot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa
  23.      svečàn  tudi svečán -ána tudi svéčan -a m ( á; ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno
  24.      svečánov  tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́) star. februarski: mrzlo svečanovo jutro
  25.      svečár  tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑) izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju

   12.090 12.115 12.140 12.165 12.190 12.215 12.240 12.265 12.290 12.315  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA