Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (12.215-12.239)
- súpraprevódnost -i ž (ȗ-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca ♪
- supremacíja -e ž (ȋ) knjiž. premoč, nadvlada: supremacija večjega naroda nad manjšim / ekonomska, kulturna supremacija ♪
- surf -a [sŕf tudi sêrf] m (ȓ; ȇ) žarg., šport. jadralna deska: kupiti surf; stati na surfu ♪
- surfati -am [sŕf- tudi sêrf-] nedov. (ȓ; ȇ) žarg., šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati: surfati in smučati na vodi ♪
- suróvost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed ♪
- suspenzíjski tudi suspénzijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na suspenzijo: suspenzijski dekret / suspenzijska voda ♪
- súšen -šna -o prid. (ú) nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna področja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih ♪
- súšica in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človek ◊ agr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa ♪
- súšičast in sušíčast -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska ∙ star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel ♪
- súšičav in sušíčav -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki ♪
- súšičen in sušíčen -čna -o prid. (ú; ȋ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela ♪
- súšičnik in sušíčnik -a m (ú; ȋ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov ♪
- súvati -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja ● ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge súvan -a -o: bil je rinjen in suvan ♪
- suvenír in souvenír -ja tudi -a [suv-] m (ȋ) knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev ♪
- suverenitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. suverenost: priznavati suvereniteto; državna suvereniteta; suvereniteta naroda / s suvereniteto ignorirati kaj vzvišeno, dostojanstveno / mesto je bilo pod suvereniteto tuje države pod oblastjo ♪
- súženj -žnja m (ú) 1. v suženjstvu brezpraven, nesvoboden človek, ki je v lasti svojega gospodarja: kupiti sužnja; rimski sužnji / lastnik sužnjev; trgovina s sužnji / prodali so ga za sužnja / črni sužnji v ameriškem okolju, nekdaj brezpravno, nesvobodno črnsko prebivalstvo 2. ekspr., navadno s prilastkom podrejen, odvisen človek: niso hoteli postati sužnji tujcem / suženj mamil; biti suženj javnega mnenja, strasti ∙ ekspr. ne bom suženj svojega stanovanja ne bom ga pretirano pospravljal, pazil nanj 3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: suženj režima ♪
- súžnost -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost ♪
- svàt sváta m, im. mn. tudi svátje (ȁ á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob poroki ● ekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež ♪
- svatoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev ♪
- svatoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
- svatováti -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj ♪
- svéča -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
- svečàn tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno ♪
- svečánov tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́) star. februarski: mrzlo svečanovo jutro ♪
- svečár tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑) izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju ♪
12.090 12.115 12.140 12.165 12.190 12.215 12.240 12.265 12.290 12.315