Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (11.851-11.875)
- spreobrnjênje tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
- spreplêsti -plêtem tudi izpreplêsti -plêtem dov., spreplêtel in spreplétel spreplêtla tudi izpreplêtel in izpreplétel izpreplêtla, stil. spreplèl spreplêla tudi izpreplèl izpreplêla (é) preplesti: spreplesti vrvi / spreplesti prste; prsti njunih rok so se sprepletli / ljubezen do dekleta je pesnik sprepletel z ljubeznijo do domovine sprepletèn tudi izprepletèn -êna -o: sprepletene korenine; z ironijo sprepleteno pripovedovanje ♪
- spreplèt -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
- spreplétati -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija ♪
- sprêsti sprêdem in sprésti sprédem dov., stil. sprèl sprêla in spréla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem izoblikovati predivo v nit: spresti svilo, volno; predice so že vse spredle; spresti in stkati doma / spresti nit 2. narediti iz pajčevine: pajek sprede mrežo 3. ekspr. izdelati, narediti: spresti načrt / po vsem mestu spresti vohunsko mrežo ● ekspr. to je spredel v svoji glavi si je izmislil; ekspr. okoli dogodka so se spredle čudne zgodbe nastale spredèn -êna -o in spréden -a -o: čez noč spredena pajčevina; lepo spredena volna; prim. izpresti ♪
- spreuméti -úmem stil. -uméjem dov., tudi spreúmel; spreúmljen tudi spreumét (ẹ́ ȗ, ẹ̑) star. razumeti, dojeti: ne more spreumeti, da je to res; strmel je, kakor bi ničesar ne spreumel spreuméti se spoznati, spomniti se: prisluhnila je pogovoru in se hitro spreumela, zakaj gre // razumeti se, spoznati se: na kmečko delo se najbolj spreume; ti se ne spreumeš na take stvari ♪
- sprevídeti -im tudi izprevídeti -im dov. (í ȋ) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve ♪
- sprevidévati -am tudi izprevidévati -am nedov. (ẹ́) spoznavati, dojemati: sprevidevati potrebo po izobrazbi; počasi sprevideva, da bi bilo bolje ostati ♪
- sprevídnost tudi izprevídnost -i ž (í) star. preudarnost, razsodnost: njegova odlika je sprevidnost / politična sprevidnost ♪
- sprevòd tudi sprêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu // dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov ♪
- sprevráčanje tudi izprevráčanje -a s (ā) glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega ♪
- sprevráčati -am tudi izprevráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati, zlasti na slabše: sprevračati kriterije ocenjevanja; sprevračati naravni red; razpoloženje se sprevrača 2. prikazovati kaj drugače, neresnično: nasprotniki so sprevračali njegove namene; sprevračati pomen besed sprevráčati se tudi izprevráčati se v zvezi z v spreminjati se, zlasti v kaj slabšega: jeza se sprevrača v sovraštvo / z leti se je vse bolj sprevračal v odljudneža ∙ knjiž. pomlad se sprevrača v poletje prehaja ♪
- sprevréči -vŕžem tudi izprevréči -vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj sklep je nenadoma sprevrgel; merila ocenjevanja so se sprevrgla / vreme se bo sprevrglo / kljub vsej skrbi so se mu otroci sprevrgli ∙ star. rastlina, žival se sprevrže izrodi, degenerira 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevreči resnico; sprevreči smisel besed sprevréči se tudi izprevréči se v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: oblast se je sprevrgla v tiranstvo; veter se je sprevrgel v vihar / pozneje se je sprevrgel v nasprotnika revolucije / veselje se je sprevrglo v žalost ∙ knjiž. dan se je sprevrgel v noč
znočilo se je sprevŕžen tudi izprevŕžen -a -o 1. deležnik od sprevreči: sprevržen smisel izjave; položaj je popolnoma sprevržen 2. ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: sprevržen človek; vsi jo imajo za sprevrženo / sprevržen nagon ♪
- sprevrníti in sprevŕniti -em tudi izprevrníti in izprevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed sprevrníti se in sprevŕniti se tudi izprevrníti se in izprevŕniti se v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega: resnost se je sprevrnila v hudomušnost; oblast se je sprevrnila v tiranstvo / sprevrnil se je v trmoglavca sprevŕnjen tudi izprevŕnjen -a -o: sprevrnjeni nazori; red je sprevrnjen ∙ knjiž. sprevrnjen človek moralno pokvarjen ♪
- sprevŕženec tudi izprevŕženec -nca m (ȓ) kdor ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti glede spolnosti: homoseksualci in drugi sprevrženci / spolni sprevrženci ♪
- sprevŕženost tudi izprevŕženost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost sprevrženega: sprevrženost položaja / moralna, spolna sprevrženost ♪
- sprhútati -am dov., tudi sprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta // prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje ♪
- spričeválo -a s (á) 1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli // učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo 2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo 3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren ● zastar.
predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi ◊ jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo ♪
- spríčo in spričo predl. (í) z rodilnikom 1. publ. zaradi: spričo pomanjkanja dokazov so ga oprostili / spričo take konkurence ni imel nobenih možnosti, da bi zmagal; ta problematika spričo spremenjenih okoliščin ni več aktualna / v vezniški rabi zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz 2. redko ob, poleg: spričo njega je bil kakor pritlikavec 3. star. vpričo: spričo vseh ga je udaril ♪
- sprijémati se -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑) 1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje se sprijemajo; prsti se mu sprijemajo, ker je zlagal smolnate deske // ob medsebojnem dotiku ostajati skupaj: listi so se začeli sprijemati / sneg se sprijema; ilovnata zemlja se sprijema / na vlažnem se cement sprijema v kepe; sladkor se pri segrevanju sprijema v grudice; pren., knjiž. posamezni drobci predstave se počasi sprijemajo v celoto 2. star. spopadati se, spoprijemati se: sprijemati se z orožniki / fantje so se večkrat sprijemali ● redko snežinke se sprijemajo na obleko prijemajo; ekspr. zdaj ni čas, da bi se sprijemali z besedami prepirali sprijemajóč se -a -e: sprijemajoči se lasje; sprijemajoča se prst ♪
- sprínt tudi šprínt -a m (ȋ) 1. šport. tek na kratke proge: rekorder v sprintu 2. žarg. zelo hiter tek, plavanje, kolesarjenje: tekmovalec je začel s silovitim sprintom ♪
- spríntati -am tudi špríntati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš ♪
- sprínter tudi šprínter -ja m (ȋ) šport. športnik, ki tekmuje v teku na kratke proge: uspehi naših sprinterjev ♪
- sprínterica tudi šprínterica -e ž (ȋ) nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice ♪
- sprínterka tudi šprínterka -e ž (ȋ) ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami ♪
11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951