Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (11.640-11.664)


  1.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
  2.      sòujétnik  tudi sòujetník -a m (ȍ-ẹ̑; ȍ-í) ujetnik v razmerju do drugega ujetnika: pomagati soujetnikom ♪
  3.      sòuporábljati  -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom uporabljati: gostu ni dovolj le soba, souporabljal bo tudi druge prostore ♪
  4.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (ȍ-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela ♪
  5.      sòuredník  tudi sòurédnik -a m (ȍ-í; ȍ-ẹ̑) kdor je skupaj s kom urednik česa: postal je sourednik revije ♪
  6.      sòustvarjálec  -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture ♪
  7.      sòuživálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) jur. kdor skupaj s kom kaj uživa: souživalec družinske pokojnine ♪
  8.      sóvdan  tudi sóldan -ána [u̯d] m (ọ̄ ā) nar. zahodno lapornata, flišna zemlja: prekopavati sovdan; trta dobro uspeva v sovdanu / podboji in okenski okviri iz sovdana laporja, fliša ♪
  9.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign ♪
  10.      sovjetíja  -e ž (ȋ) slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki ♪
  11.      sóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. nočni metulji z debelim zadkom, Noctuidae: gosenice sovk; sovke in prelci / borova sovka metulj, katerega gosenica objeda iglice bora, Panolis flammea; ozimna sovka metulj, katerega gosenica objeda ozimne in druge kulturne rastline, Scotia segetum ♪
  12.      sovpádanje  -a s (ā) glagolnik od sovpadati: sovpadanje revolucionarnih gibanj v različnih deželah / usodno sovpadanje dogodkov usodna istočasnost / sovpadanje in razhajanje študentskih interesov z interesi družbe ♪
  13.      sovpádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. pojavljati se istočasno: jubilej univerze sovpada z reorganizacijo visokošolskega študija; predavanja obeh profesorjev sovpadajo / publ. najtoplejši dan tedna je sovpadal s prvim pomladanskim dnevom je bil na prvi pomladanski dan // publ. pojavljati se na istem mestu kot kaj drugega: narodnostna in državna meja na več mestih sovpadata / najvišja točka krivulje sovpada z začetkom njenega padanja je hkrati začetek 2. publ. postajati enak: obe stališči sta počasi sovpadali / besedi sta začeli pomensko sovpadati / koristi delavcev sovpadajo s koristmi družbe se ujemajo ● publ. ta ustanova delno sovpada z vzgojno posvetovalnico ima nekatere naloge enake ◊ geom. biti del ali element druge geometrijske tvorbe; imeti enako obliko in velikost in vse točke skupne ♪
  14.      sovpásti  -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā) 1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti // publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno 2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli ♪
  15.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza ♪
  16.      sovrážnik  -a m (ȃ) 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače ♪
  17.      sovrážnost  -i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad ♪
  18.      sòvzdrževáti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom vzdrževati: z rednim prispevkom so sovzdrževali kulturne spomenike ♪
  19.      sòzavarováti  -újem tudi sòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) ekon. zavarovati pri več zavarovalnicah, od katerih je vsaka dolžna ob škodi izplačati dogovorjeni del odškodnine: sozavarovati tovor ♪
  20.      soznáčnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: navesti ob tujki domačo soznačnico; beseda ljudstvo je v tem primeru soznačnica za ljudje ● publ. dekadenca jim je bila soznačnica za vso umetnost zahodnoevropske meščanske družbe oznaka ♪
  21.      sožítje  -a s (ȋ) skladni medsebojni odnosi: doseči sožitje med narodi; skrbeti za dobro sožitje v družini; zagotoviti kulturno sožitje stanovalcev / gospodarsko, politično sožitje; mednarodno sožitje / ekspr. sožitje različnih stilnih elementov v stavbi ♦ biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna ♪
  22.      spáčenka  -e ž (ȃ) lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka: opustiti nepotrebne tujke in spačenke ♪
  23.      spáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos 2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil 3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico 4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti spáčen -a -o: spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja ♪
  24.      spádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu ♪
  25.      spahálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) les. dolg skobljič za poravnavanje večjih ploskev in za spahovanje ♪

   11.515 11.540 11.565 11.590 11.615 11.640 11.665 11.690 11.715 11.740  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA