Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (1.151-1.175)


  1.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija ♪
  2.      arménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura ♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev ♪
  3.      árnika  -e ž (ȃ) zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko // tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko ♪
  4.      árnikov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arniko: arnikov cvet ♦ farm. arnikova tinktura ♪
  5.      arogánca  -e ž (ȃ) ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca! ♪
  6.      arteficiálen  -lna -o prid. (ȃ) med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus ♪
  7.      artéški  -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda ♪
  8.      artičóka  -e ž (ọ̑) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke; nasad artičok ♪
  9.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
  10.      artíst  -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist ♪
  11.      artístka  -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu ♪
  12.      artízem  -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
  13.      artotéka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko ♪
  14.      ás 1 -a m (ȃ) 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as ♪
  15.      ás 3 -a m, tudi neskl. (ȃ) muz. za polton znižani ton a ♪
  16.      asfált  -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih ♪
  17.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
  18.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  19.      asimilatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture ♪
  20.      asimilíranje  -a s (ȋ) glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane ♪
  21.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
  22.      asiriologíja  -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
  23.      asistènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
  24.      asistêntka  in asisténtka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od asistent: zobozdravnikova asistentka / asistentka na inštitutu ♪
  25.      asistírati  -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA