Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (11.115-11.139)


  1.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  2.      semaforizácija  -e ž (á) glagolnik od semaforizirati: semaforizacija križišča; prva faza semaforizacije v mestu ♪
  3.      séme  -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko ● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor ◊ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti ♪
  4.      seménar  tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji ♪
  5.      seménce  tudi sémence -a s (ẹ̑; ẹ́) manjšalnica od seme: sejati semenca; kalivost semenc ♪
  6.      semeníca  tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice ♪
  7.      semeníšče  -a s (í) zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti semenišče / iti v semenišče / malo semenišče zavod za srednješolce, ki nameravajo študirati bogoslovje ♪
  8.      seménski  tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin / pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš ♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice ♪
  9.      seméster  -tra m (ẹ́) šol. polovica študijskega leta, polletje: vpisati se v prvi semester; slušatelji tretjega semestra; oddati nalogo do konca semestra / poletni, zimski semester / žarg. ima osem semestrov prava ♪
  10.      semestrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program ♪
  11.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar ♪
  12.      semiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semiologijo: študije semiologov ♪
  13.      semitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za semitske jezike in kulturo ♪
  14.      sèn  snà m, mn. tudi snóvi (ǝ̏ ȁ) knjiž. 1. spanje, spanec: sen ga je okrepil; prebuditi se iz globokega sna; ekspr. pogrezniti se, potoniti v sen zaspati; rahel, trden sen; sen brez sanj; noči brez sna / govoriti v snu 2. mn. kar se kot podobe, predstave pojavlja v spanju, zlasti manj trdnem; sanje: imeti lepe sne; spanje brez snov / verjeti v sne 3. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti; sanja: njegov sen se ni uresničil; varljiv sen / uresničiti svoj življenjski sen; stoletni sen naroda ● knjiž. sen mu lega na oči postaja zaspan; vznes. spati večni sen biti mrtev ♪
  15.      sénca  -e ž (ẹ̑) 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence // ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence 2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki 3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak 4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca 5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu 6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike 7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala ● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; žarg., polit. vlada v senci v meščanskodemokratičnih državah vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim ◊ geom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa ♪
  16.      senčílo  -a s (í) 1. priprava za varovanje pred močno (sončno) svetlobo: odstraniti senčilo z grede; arhitekt je predvidel tudi senčila / mož z zelenim senčilom nad očmi / svetilka s senčilom s senčnikom 2. ličilo za veke: uporabljati senčilo; modro, srebrno senčilo ♪
  17.      sénčnica  -e ž (ẹ̑) manjša, navadno lesena, delno odprta stavba na vrtu: sedeti v senčnici; senčnica, prerasla z bršljanom ◊ bot. dvolistna senčnica gozdna rastlina z dvema srčastima listoma in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Maianthemum bifolium ♪
  18.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu ♪
  19.      seniorát  -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najstarejšega rodbinskega člana do fidejkomisa: po senioratu mu je pripadlo vse imetje ◊ rel. upravna enota evangeličanske cerkve, ki obsega več župnij ♪
  20.      senjóra  in señóra -e [-njo-] ž (ọ̑) v španskem okolju gospa: tudi senjore so prišle na karneval / kot nagovor želite, senjora; kot pristavek k imenu senjora Dolores ♪
  21.      senó  -á s (ọ̑) (posušena) trava prve košnje: dati živini seno; grabiti, obračati, sušiti seno; spravljati seno v kopice; kopica, šop, voz sena / zariti se v seno; spati na senu ∙ ekspr. iskati šivanko v senu delati kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno ♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; puhalnik za seno; bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum ♪
  22.      senôžet  in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena; prisojna senožet ♪
  23.      senténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
  24.      sentimentáliti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
  25.      sentimentálka  -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪

   10.990 11.015 11.040 11.065 11.090 11.115 11.140 11.165 11.190 11.215  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA