Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (11.076-11.100)


  1.      sedéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali 2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi 5. žarg., um. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu ● žarg. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati sedé: sede na klopi, je pletla; sede delati, spati sedèč -éča -e: sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo ∙ sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi ♦ bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja ♪
  2.      sédež  -a m (ẹ̑) 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež; obnovljeni gledališki sedeži; ležalni sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; pomožni sedež; priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti // mesto, prostor za sedenje: sedež je imel pri oknu; odstopiti sedež starejšemu; pokazati, ponuditi komu sedež / rezervirati sedež na vlaku, v gledališču; ta avtomobil ima pet sedežev; sedeži in stojišča / balkonski, galerijski, ložni, parterni sedež; žarg., avt. smrtni sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost in njeno vodenje, upravljanje: sedež organizacije, podjetja / v tej stavbi je sedež občinske skupščine, sodišča / sedež vrhovnega poveljstva so premestili v zaledje 3. publ. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; (poslanski) mandat: kandidirati za sedež v parlamentu; stranka je dobila večino sedežev v vladi / ministrski sedež ministrski položaj, ministrska funkcija ◊ aer. katapultni sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; alp. sedež priprava iz vrvi, traku za spuščanje, zavarovanje plezalca pri plezanju; spuščati se v sedežu spuščati se po vrvi s preprijemanjem, popuščanjem enega konca vrvi, napeljane okrog plezalčeve noge in ramen; obrt. sklopni sedež ki se da zložiti tako, da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev; rel. apostolski ali sveti sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; strojn. sedež ventila stični del med čepom in robom pretočne odprtine v ventilu ♪
  3.      sédežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopeh ♦ obrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje ♪
  4.      sedimentacíjski  tudi sedimentácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na sedimentacijo: sedimentacijska področja v jezerskih globinah / sedimentacijska hitrost ♪
  5.      sêdlo  -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
  6.      sêdmi  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
  7.      sêdmič  prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na sedmem mestu: že sedmič je vložil prošnjo ♪
  8.      sedmošólka  -e ž (ọ̑) učenka sedmega razreda: sedmošolke in sedmošolci // nekdaj učenka sedmega razreda gimnazije: sedmošolke so že razmišljale o maturi ♪
  9.      séf  tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
  10.      sefárd  -a m (ȃ) Žid iz Španije, Portugalske: sefardi in aškenazi ♪
  11.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  12.      segmentálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
  13.      seguidílla  -e [segidilja] ž (ȋ) muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu ♪
  14.      sejálnica  -e [drugi pomen u̯n tudi ln] ž (ȃ) 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico ♪
  15.      sejáti 1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita ♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali ● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek ♪
  16.      sêjem  -jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem ∙ ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet // prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike ♪
  17.      sêjm  tudi sêjem -jma m (é) na Poljskem najvišji organ državne oblasti: sejm je potrdil novega predsednika vlade / poljski sejm ♪
  18.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu ♪
  19.      sekálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od štirih sprednjih zob v eni čeljusti ♪
  20.      sékans  -a m (ẹ̑) geom., v zvezi sekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu priležne katete v pravokotnem trikotniku ♪
  21.      sékcija  -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
  22.      sékcijski  tudi sekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) nanašajoč se na sekcijo: sekcijski vodja / sekcijski izvid ∙ publ. plenarna in sekcijska predavanja predavanja, ločena po skupinah in obravnavani tematiki ♪
  23.      sekíra  -e ž (í) orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila: zasaditi sekiro v tnalo; sekati s sekiro; sekira in žaga / list, toporišče sekire / sekira se je skrhala; nabrusiti sekiro; nasaditi sekiro / dvoročna ki se drži z dvema rokama, enoročna sekira ki se drži z eno roko; mesarska sekira; sekira za cepljenje, obsekavanje, tesanje ● ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; ekspr. izkopati, zakopati bojno sekiro začeti, končati boj ◊ arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
  24.      sekretariát  -a m (ȃ) 1. najvišji organ za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: ustanoviti sekretariat; sekretariati Zveznega izvršnega sveta / sekretariat za notranje zadeve; sekretariat za prosveto in kulturo // organ iz navadno voljenih višjih funkcionarjev kake organizacije, telesa: imenovati nove člane sekretariata / sekretariat osnovne organizacije Zveze komunistov 2. skupina ljudi, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: kongres je izvolil sekretariat ♪
  25.      seksolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na seksologijo: seksološka študija / seksološka vzgoja spolna vzgoja ♪

   10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA