Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (10.865-10.889)


  1.      róčen  tudi rôčen -čna -o prid., róčnejši tudi rôčnejši (ọ̄; ō) star. spreten, pripraven: fant je ročen; ženska je ročna za šivanje, v šivanju // hiter, uren: ročna veverica róčno tudi rôčno 1. prislov od ročen: hitro in ročno je vse opravil; fant je ročno splezal v vrh češnje 2. takoj, brž: ročno odgovoriti na vprašanje; vzel je pismo in ga ročno odprl ♪
  2.      róčnost  tudi rôčnost -i ž (ọ̄; ō) star. spretnost, pripravnost: občudovati ročnost koga; pokazati ročnost v krojenju; skrbeti za razvijanje otrokove ročnosti / vsako delo opravi z veliko ročnostjo zelo spretno / z veliko ročnostjo je skočil čez ograjo ♪
  3.      ród  -ú tudi -a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: potomci do petega rodu / rod po materini strani // ljudje določene stopnje sorodstva: posledice so se pokazale že pri drugem rodu 3. značilnost glede na prednike a) s sorodstvenega stališča: biti ponosen na svoj rod / pri vzreji živali je pomemben tudi rod b) s socialnega stališča: pri ženitvi se ni oziral na dekletovo bogastvo in rod; materin kmečki rod / biti plemiškega rodu; biti po rodu kmet c) s prilastkom z narodnostnega, krajevnega stališča: njegov dolenjski rod; biti ponosen na svoj slovenski rod / biti francoskega rodu / po rodu je Celjan, Slovenka, s Štajerskega 4. navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore: mladi rod bo nadomestil prejšnjega; igralec starejšega rodu; mlajši rod pesnikov / novi gledališki, literarni rod / ti otroci so že četrti rod izseljencev; trije rodovi zdravnikov v rodbini // ljudje istega časa: sedanji rod teh stvari ne pozna; rod, ki je doživel vojno // čas, doba približno tridesetih let: razmere so se spremenile šele čez dva rodova / pog. to je bilo za en rod nazaj v prejšnjem rodu 5. vznes. narod: ljubiti svoj rod; bojevati se za dom in rod 6. nav. ekspr., s prilastkom ljudje: mlajši rod rad pleše; tam prebiva srečen rod // z oslabljenim pomenom izraža celoto bitij, kot jo določa prilastek: človeški rod; ves gadji rod pika; ptičji rod se vrača z juga 7. voj. del armade glede na svojo oboroženost, opremo, dejavnost: v spopadih so sodelovali vsi rodovi; v kateri rod bo novinec dodeljen / rod vojske 8. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: imenik rastlinskih rodov na slovenskem ozemlju; znaki rodu ● ekspr. rod za rodom hodi tja že dolgo hodijo ljudje tja; zastar. ti žarki so istega rodu kot oni iste vrste; star. trta že odganja in če ne bo toče, bo nekaj roda pridelka; star. še žival brani svoj rod mladiča, mladiče; ekspr. kip že dolge rodove stoji v veži zelo dolgo; iz roda v rod ekspr. kmet je bil iz roda v rod navezan na zemljo vedno; ljudske pesmi so se širile iz roda v rod starejši so te pesmi naučili mlajše; ekspr. obrt je prehajala v hiši od rodu do rodu od staršev so jo prevzemali otroci; ta bolezen je pri njih v rodu se pri potomcih pogosto pojavlja; star. biti (si) v rodu v sorodu; star. štajerski rod je rad vesel Štajerci; star. ženskega rodu ni maral žensk ◊ agr. rezati mladiko na rod tako, da se doseže zaželena rodnost; biol. nespolni nespolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom, spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; meteor. rod oblakov oblaki podobne oblike na isti višini; rel. otroci Abrahamovega rodu Judje; zgod. rod skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so v krvnem sorodstvu; prim. rodom ♪
  4.      rodbína  -e ž (í) 1. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi: njihova rodbina je že stara; ta bolezen je pogosta v njeni rodbini; zadnji potomec plemenite rodbine; član rodbine / obiskal je vso rodbino 2. zastar. družina: v ta kraj se je preselilo nekaj tujih rodbin / vzdrževati rodbino ♪
  5.      rôdnost  -i ž (ó) 1. sposobnost, da kaj rodi, daje plodove, sadeže: povečati rodnost trte; začetek rodnosti nasada ♦ agr. izmenična rodnost vsako drugo, tretje leto // redko rodovitnost, plodnost: rodnost njiv 2. število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev; nataliteta: rodnost narašča, pada; rodnost in smrtnost ♪
  6.      róg  -a stil. -á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogóvi stil. rógi, tož. mn. rogóve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogóva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑) 1. roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali: žival ima, odvrže rogove; kozel je nastavljal rogove in se pripravljal na trk; krava ga je sunila z rogom; gamsov, volovski rog; poln, votel rog; raven, zavit rog; konica roga; čevlji so trdi kakor rog; bila je tema kakor v rogu zelo; fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / bik ga je nabodel, nasadil na rogove // ta izrastek ali temu podobna priprava kot posoda: napolniti rog z medico / pivski rog; rog za smodnik; kip boginje z rogom izobilja s sadjem in cvetjem napolnjenim rogom kot simbolom izobilja, bogastva // temu podobna zvočna signalna priprava: rog doni, ekspr. poje; trobiti na rog, v rog; zamolkel glas roga / pastir si je naredil rog iz lubja / slišati rog glas roga / bojni rog; lovski rog; poštni rog nekdaj priprava, s katero voznik poštne kočije naznani prihod pošte // kar je temu podobno sploh: rogova polmeseca / zastar. peči rogove rogljiče; ekspr. himalajski rogovi zelo koničasti vrhovi; ekspr. peljati kolo za rogove za balanco 2. muz. trobilo s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati rog / angleški rog; krilni rog krilovka; lovski rog nekdaj kovinski glasbeni instrument s krožno zavito cevjo brez ventilov ● ekspr. na čelu ima rog od udarca buško; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; ekspr. žena mu je nasadila, nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. polž pokaže roge tipalnice; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; publ. afriški rog Somalija in del Etiopije; nar. koruzni rogi storži; rog kopita roževina ◊ anat. rog sivine vsak od štirih podaljšanih delov sivine; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale ♪
  7.      rogljíčar  -ja m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev; kifeljčar: kopati, saditi rogljičar ♪
  8.      rogljíčiti  -im nedov. (í ȋ) teh. izrezovati roglje pri veznem elementu: rogljičiti deske // vezati z roglji: rogljičiti predal rogljíčen -a -o: rogljičena vez ♪
  9.      rogovíliti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi 2. povzročati hrup, nemir a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel // upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti // jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha ● ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči ♪
  10.      rogovíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od rogoviliti: rogoviljenje z rokami / poslušati rogoviljenje strank po stopnišču / rogoviljenje mladine po vasi; vpitje in rogoviljenje / odgovoriti na rogoviljenje študentov ♪
  11.      rôgoz  tudi rogóz -óza m (ó ọ́; ọ̑) močvirska ali vodna rastlina z dolgimi, ozkimi listi in rjavim, valju podobnim socvetjem: listi rogoza / z rogozom poraščeno močvirje / izdelki iz rogoza rogozovine ♪
  12.      ròj  rôja m (ȍ ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti žuželk: komarji so se zbirali v roje; roj kobilic, metuljev, os / muhe so v rojih sedale na kruh / redko roj ptic jata // ekspr. večja skupina česa sploh: roj isker, zvezd; roj otrok / po morju je raztresen roj otokov; pren. pogovor je vzbudil roj misli ◊ čeb. ogrebsti roj spraviti (čebelji) roj v panj; prestreči roj; vsaditi roj dati roj v panj; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel; naravni roj; narejeni ali umetni roj prenos dela čebel z matico ali matičnjakom v nov panj ♪
  13.      roják  -a m (á) kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz istega kraja, pokrajine, države: izkazalo se je, da sta rojaka, celo iz sosednjih vasi; srečati rojaka v tujini; olimpijski tekmovalec je presegel rekord svojega rojaka // kdor je v razmerju do drugega iste narodnosti: prevajalec je rojakom odkrival bogastvo ruske književnosti / kot nagovor dragi rojaki na tujem ● star. on je štajerski rojak Štajerec ♪
  14.      rójen  tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječe ● zastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto ♪
  15.      rôjsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; poljud. rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvu ● zastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni ♪
  16.      rôjstvo  -a s (ó) 1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok // začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena 2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu jugoslovanski državljan; plemič po rojstvu 3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izid ● ekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sesti ◊ med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok ♪
  17.      rók  in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok do septembra, za mesec dni; upoštevati, ekspr. spoštovati roke; računati, šteti v rok; plačati, pritožiti se ob roku, v roku; zadnji dan roka / z oslabljenim pomenom: nedelje se ne štejejo v rok dopusta v dopust; obljubil je, da bo članek napisal v roku štirinajstih dni v štirinajstih dneh / odplačevanje posojila na dolg, kratek rok / dobavni, odpovedni, plačilni, prijavni rok; izredni, redni rok za vpis na fakulteto; zamuditi rok za prijavo / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja ali rok uporabnosti ∙ šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja // zadnja, končna točka tega trajanja: oddati zaključni račun do roka; nalogo je napisal že tri dni pred rokom; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa ◊ jur. čakalni rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; med. izračunati rok (poroda) določiti datum poroda, upoštevajoč naravno trajanje nosečnosti; šol. izpitni rok za opravljanje izpitov; šport. prestopni rok v katerem je mogoče prestopiti iz enega športnega kluba v drugega; voj. kadrovski ali vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski ♪
  18.      rôka  -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge, mišičaste roke; roka v komolcu, zapestju; čez roko obešena torbica; roke in noge / peljati dekle pod roko spremljati, voditi jo, držeč svojo roko pod njeno, navadno v višini komolca; desna, leva roka; braniti se z golimi rokami brez pripomočkov; človek s suho roko; imeti umetno roko protezo, ki nadomešča to okončino; glasovati z dviganjem rok / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku / klesati roko / roka opice // del te okončine od zapestja do konca prstov: držati, imeti roke v žepu; stisniti roko v pest; pred jedjo si umiti roke; zebe me v roke; držati se za roke; mehke, negovane, tople roke; hrbet roke / na roki nosi prstan na prstu, navadno prstancu; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; risati s prosto roko / pri pozdravu dati, stisniti, stresti komu roko; seči komu v roko / kot podkrepitev trditve, obljube ná roko, da bom držal besedo / z oslabljenim pomenom ponuditi, sprejeti roko sprave spravo // notranja stran tega dela: imeti raskave, žuljave roke / od presenečenja ji je padlo pismo iz rok; nastaviti dlan in piti iz roke; podajati si kaj iz rok v roke; pljunil je v roke in prijel za lopato; držati, imeti kaj v rokah / ekspr. tak je, da bi iz roke jedel zelo je krotek, ubogljiv / kot označba na pošiljki v roke XY 2. nav. ekspr. ta okončina glede na dejanje, delo, ki ga opravlja: prepustiti se rokam bolničarja / pazi se, ker me že srbijo roke ker bi te najraje udaril; dvigniti roko proti komu, nad koga udariti, (pre)tepsti ga; nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; umreti od sovražne roke / denar mu gre nerad iz rok skop je; delo mu gre od rok hitro dela; gledati komu pod roke nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; to sem prislužil z rokami s fizičnim delom // nav. ed., s prilastkom ta okončina glede na način opravljanja dejanja: imeti lahko, mirno, zanesljivo roko; voditi vse niti dogajanja z izkušeno, spretno roko / ta pa ima roko je zelo spreten; radi jo imajo zaradi njenih pridnih, spretnih rok zaradi pridnosti, spretnosti; narediti na hitro roko nahitro 3. ekspr., s prilastkom človek, kot ga določa prilastek: potrebovati delavne, pridne roke / pri njih manjka odločna, ženska roka / po tem ozemlju je segala pohlepna tuja roka tujci 4. v prislovni rabi, v zvezi na roko, na roke izraža, da se delo opravlja z rokami ali z določenim orodjem, ki se drži v rokah, ne pa s strojem: delati čevlje na roko; okopavati, žeti na roke; na roko tkani prti ročno 5. ekspr., s predlogom, v zvezi z dati, imeti, vzeti izraža ročno opravljanje določenega dela ali konec, začetek takega opravljanja: cel dan ima kramp, metlo v rokah; rada vzame pletenje v roke / daj že enkrat knjigo iz rok nehaj brati; dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; umreti s puško v roki v boju 6. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, dobiti, imeti izraža, da kdo ima, razpolaga s čim, kar se prime, drži v rokah: zdaj imam vsa potrdila v rokah / te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; dobiti dober dokaz v roke // izraža osebo, ki razpolaga s čim, ima kaj v lasti: posestvo je v drugih, tujih rokah; gostilne so v zasebnih rokah / zemlje ni dal iz rok do smrti je ni prepustil, izročil; hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo; premogovniki so prešli v roke tujega kapitala / pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; novica je iz prve roke iz neposrednega vira 7. ekspr., s predlogom, v zvezi z biti, imeti, vzeti izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: izlet ima v rokah tajnik; vzgoja je v njihovih rokah; oblast je v rokah ljudstva / predsednik je sam vzel stvar v roke; vzeti usodo v svoje roke / odločitev je v vaših rokah; zadeva je že v rokah sodišča; imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem // v zvezi z določenimi glagoli izraža vpliv, nadzorstvo, oblast koga nad kom ali čim: komaj se je rešil iz njihovih rok; iztrgati oblast iz rok buržoazije; mesto je v rokah partizanov / iztrgati koga iz rok smrti rešiti ga smrti; ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; otrok je v dobrih rokah 8. ekspr., s prilastkom moč koga ali česa, ki se uveljavlja po kom drugem: roka oblasti, pravice, sodišča ga ni dosegla / njegova roka je dolga njegova moč, oblast sega daleč; publ. biti podaljšana roka organizacije pomagati pri uresničevanju njenih namenov, nalog 9. ekspr., v zvezi biti, imeti pri roki izraža, da je komu kaj glede na dejanje, pri katerem se uporablja tudi roka, blizu, na primernem mestu: orodje ima urejeno, da je takoj pri roki; nobenega zemljevida ni pri roki / izgovor ima zmeraj pri roki / jest hodi v gostilno, ki je najbolj pri roki 10. pog., v zvezi biti od rok izraža, da je komu kaj glede na določeno dejanje daleč, na neprimernem mestu: trgovina je precej od rok ● ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; pog. če le more, drži roke v žepu, križem lenari, ne dela; ekspr. držati, imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. trgovci so si meli roke so bili zadovoljni, veseli; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata; ekspr. lahko si kar roko podasta oba sta enaka, slaba; knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; pog. položiti roko nase narediti samomor; ekspr. (položi) roko na srce in priznaj bodi odkritosrčen; ekspr. ponuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; izraziti željo se s kom poročiti; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno; ekspr. izpustiti zmago iz rok ne zmagati kljub ugodnemu položaju; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; pog. biti si na roke, na roko pomagati drug drugemu; biti v prijateljskih, dobrih odnosih; pog. na roke, na roko jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; pog. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; ekspr. skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev; dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. padel je policiji v roke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; ekspr. (za)prosil je za njeno roko zasnubil jo je; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; pog. kupiti, prodati pod roko nezakonito, skrivaj; ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam; žarg., grad. z roko podprt tram z ročico; evfem. nima čistih rok je kriv; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; ekspr. on je njegova desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec; pog. biti dobrih rok radodaren; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. to bo naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno; ekspr. imeti dve levi (roki) biti len, neroden pri delu; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; ekspr. odtegniti komu prijateljsko roko prijateljstvo, pomoč; dati komu proste roke dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; ekspr. delati na svojo roko brez upoštevanja soglasja, vednosti, mnenja drugih; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu; ekspr. ima prijateljev, da jih na prste ene roke prešteješ zelo malo; ekspr. saj nimam deset rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; roka roko umije človek povrne zlasti v neprijetnem, nedovoljenem položaju dobljeno pomoč s podobno pomočjo; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; film., fot. fotografirati, snemati iz roke tako, da se drži kamera, fotografski aparat v roki; igr. igrati iz roke brez talona; rel. polaganje rok bistveni del obreda pri birmi, mašniškem posvečenju; teh. mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka ♪
  19.      rokét  -a m (ẹ̑) rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si roket; duhovnik v talarju in roketu ♪
  20.      rókfor  tudi róquefort -a [rokfor] m (ọ̑) gastr. rokfortski sir: gorgonzola in rokfor ♪
  21.      rokodélnica  -e ž (ẹ̑) zastar. rokodelska delavnica: čevljarska rokodelnica ∙ zastar. razvoj industrijskih podjetij iz rokodelnic iz manufaktur ♪
  22.      rokokó  -ja m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka: rokoko v glasbi, literaturi; značilnosti rokokoja / ekspr. razstavljena mizica je pravi rokoko rokokojsko delo // doba tega sloga: kipci iz rokokoja; neskl. pril.: rokoko stol ♪
  23.      rokomèt  -éta m (ȅ ẹ́) športna igra, pri kateri igralci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati rokomet; prvenstvo v rokometu ♦ šport. mali pri katerem je na igrišču sedem igralcev, veliki rokomet pri katerem je na igrišču enajst igralcev ♪
  24.      rokóvnik 1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik; namizni koledarji in rokovniki ♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti ♪
  25.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev ♪

   10.740 10.765 10.790 10.815 10.840 10.865 10.890 10.915 10.940 10.965  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA