Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (10.840-10.864)
- rísar -ja m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb ♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov 2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar ∙ knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec ♪
- rítenski -a -o [tǝn] prid. (í) pog. s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: ritenska hoja / ritenska vožnja vzvratna vožnja rítensko tudi rítenski prisl.: ritensko se je umikal proti vratom; ritensko zapeljati avto na dvorišče ♪
- ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo 5. nar. zahodno puliti,
ruvati: ženske so rile korenje, repo ● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano ♪
- rítka -e ž (ȋ) ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini ● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen ♪
- rivál -a m (ȃ) knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija ♪
- riválstvo -a s (ȃ) knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti ♪
- ríziko -a m (ȋ) 1. tveganje, nevarnost: sprejeti riziko; spodbujal jih je k drznemu dejanju in zamolčal riziko / uprizoritev tega dela za gledališče ni velik riziko / sodelovali so na svoj riziko odgovornost ∙ ekspr. vzeti nase ves riziko sprejeti (vse) posledice svojega ali tujega dejanja, ravnanja 2. ekon. možnost, da pride do škode, izgube v poslovanju: veliki krediti so riziko za banko; zmanjšati riziko v proizvodnji / sklad rizika sklad, ki v gospodarskih organizacijah omogoča kritje izgub, nastalih zaradi škode // jur. možnost, da se zavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet poškoduje, uniči: zavarovati blago proti vsem rizikom; zavarovati za riziko smrti ♪
- ríž -a m (ȋ) kulturna rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z vodo, ali njeno seme: odcediti, oprati riž; sejati in saditi riž; žeti riž; makedonski riž; luščilnica riža; goveja juha z rižem; kakor riž beli, drobni zobje / glazirani riž ki ima posebno gladko in svetlečo se površino / dušeni riž; mlečni riž kuhan na mleku ♦ gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa ♪
- ríževka -e ž (ȋ) bot. trava s klaski v latu in golimi ali dlakavimi krovnimi plevami, Oryzopsis: zelenkasta riževka ♪
- rižólica in rižolíca -e ž (ọ̑; í) bot., navadno v zvezi navadna rižolica trava s klaski v latu in dolgimi plazečimi se stebli, Leersia oryzoides ♪
- ŕjast -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na rjo: rjasta železna ograja; pločevina je rjasta / rjasti madeži na prtu / obleka rjaste barve / rjasto žito ♦ bot. rjasti sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti in usnjatimi, spodaj rjasto rdečimi listi, Rhododendron ferrugineum ŕjasto prisl.: rjasto potemneti; rjasto rjave pike; rjasto rumen ♪
- rjávček -čka m (ȃ) manjšalnica od rjavec: rjavček je glasno zahrzal; zajahati rjavčka ♦ zool. dnevni metulj z rdeče rjavimi lisami in pasovi na temno rjavih krilih, Erebia ♪
- rjúti rjôvem in rjújem nedov., tudi rjovíte (ú ó, ú) 1. oglašati se z močnim, nizkim, zateglim glasom: bik, lev rjove / ekspr. ranjenec rjove od bolečine // ekspr. dajati rjovenju podobne glasove: narasla reka rjove; tanki rjovejo in drvijo proti okopom / bombniki rjovejo proti mestu zelo hrupno letijo 2. slabš. zelo kričati: kaj rjovete, saj vas slišimo / kaj rjoveš nad njim se jeziš, razburjaš 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; divjati: vihar rjove / na zahodu rjove fronta; prim. rjoveti ♪
- ŕkelj ŕklja tudi rkèlj rkljà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) nar. hlod (za predelavo na žagi): voziti rklje na žago; hrastovi rklji ♪
- róbača tudi robáča -e ž (ọ̄; á) 1. nar. široka srajca iz domačega platna: nositi robačo // srajca sploh: kupiti robačo 2. nar. belokranjsko žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: dolga, široka robača 3. knjiž. rubaška: znan je bil po tem, da je nosil robačo / ruska robača ♪
- robàn tudi robán -ána m (ȁ á; ȃ) star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom ♪
- róber -ja in -bra m (ọ́) pri bridgeu in whistu določeno število partij: odigrati dva roberja ♪
- robícelj -clja tudi -na [cǝl] m (í) nar. robič, izboklina: doseči robicelj v skalnati steni / travniki so bili neravni, polni robicljev // grič, vzpetina: na vsak robicelj se je povzpel ♪
- robídovje -a s (í) robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem ♪
- robník -a m (í) 1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob // šport. pas, navadno kovinski, na robu drsne ploskve smuči: smuči z robniki / spodnji, zgornji robniki / kovinski robniki 2. teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa dolžina vrstice: naravnati robnike / končni s katerim se določi desni, začetni robnik s katerim se določi levi rob na listu ◊ gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča; rampa; obrt. priprava za zaznamovanje dolžine obleke pri pomerjanju ♪
- robótati -am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: robotati so morali tri dni v tednu 2. težko delati, garati: vse dni robota na polju; robota kot (črna) živina ● star. predniki so stoletja robotali tujcem jim bili podrejeni, bili od njih odvisni ♪
- robováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. biti suženj: roboval je, dokler ga niso osvobodili / svobodni ljudje nočejo robovati; robovati tujcem služiti ♪
- róck and róll róck and rólla [rokǝn(d)rol] m (ọ̑-ọ̑) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll; rock and roll in bugivugi // skladba za ta ples: zaigrati rock and roll ♪
- ròč rôča m (ȍ ó) 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti jerbas za roč; roč skodelice / nasaditi metlo na dolg roč držaj 2. nar. gorenjsko obroč (iz zvitih vej): pritrditi late v plotu z roči; smrekovi roči ● nar. gorenjsko roč klobas venec ♪
- róča tudi rôča -e ž (ọ́; ó) nar. ročaj, roč: prijeti vrč za ročo / roča sablje ♪
10.715 10.740 10.765 10.790 10.815 10.840 10.865 10.890 10.915 10.940