Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (10.726-10.750)
- rélativen in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega
miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej
kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
- relativizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati relativno: relativizirati merila; te sodbe so se že relativizirale relativizíran -a -o: relativizirane resnice; tudi ta trditev je že relativizirana ♪
- rélativnost in relatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ) lastnost, značilnost relativnega: relativnost občutkov, vrednot / relativnost potresnih napovedi nezanesljivost, približnost ♦ fiz. načelo relativnosti trditev, da so vsi opazovalni sistemi, ki se ne gibljejo pospešeno in niso v bližini velikih teles, za opis naravnih pojavov enakovredni; (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije // kar je relativno: tudi lepota je relativnost; nasprotja in relativnosti ♪
- reléjen -jna -o prid. (ẹ̑) 1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala // ki deluje kot rele: relejna ura 2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane 3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža ♪
- remanénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz., navadno v zvezi remanentni magnetizem magnetizem, ki ga ohranijo nekatere snovi tudi zunaj magnetnega polja ♪
- rémek neskl. pril. (ẹ̑) knjiž., v zvezi remek delo umetniško, tehnično dovršeno delo; mojstrovina: filmsko, pripovedno remek delo; remek delo arhitekture ♪
- remónt -a m (ọ̑) teh. redni pregled, popravilo in zamenjava dotrajanih delov strojev, naprav: remont kotla v plinarni; remont plavža; skrajšati čas remonta / opravljati remont / ladja je v remontu ♪
- renegátka -e ž (ȃ) ženska oblika od renegat: v tujini je postala renegatka ♪
- renesánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na renesanso: renesančni slog / renesančne freske; renesančna literatura / renesančni skladatelji ♪
- renesánsa -e ž (ȃ) 1. um. evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: proučevati renesanso in barok; glasbena renesansa; renesansa v slikarstvu / italijanska renesansa; karolinška renesansa // doba tega sloga: razvoj arhitekture v renesansi / pozna renesansa 2. knjiž. prerod: renesansa univerze / renesansa športa v dvajsetem stoletju razcvet ♪
- renesánski -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko renesančen: renesanski slog / renesanska arhitektura ♪
- rent-a-car in rent a car [réntakár] m neskl., tudi rent-a-car in rent a car -a (ẹ̑-ȃ) izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car // žarg. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; neskl. pril.: rent-a-car služba ♪
- rentgenologíja -e ž (ȋ) veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo ♪
- rentgenolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rentgenologe ali rentgenologijo: rentgenološke preiskave / rentgenološki inštitut; rentgenološki oddelek bolnišnice ♪
- rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi,
interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
- répa -e ž (ẹ́) kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli omeseneli podzemeljski del: okopavati, pleti, puliti repo; sejati repo; debela, puhla repa / ribati repo / olupiti nekaj rep / skuhati kislo repo ● nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur ◊ gastr. bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa ♪
- repàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima rep: repata žival // ki ima velik, košat rep: repata lisica ◊ vrtn. repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus; zool. repate dvoživke ♪
- reperkusíja tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo ♪
- repertórij -a m (ọ́) knjiž. seznam, popis s pregledno urejenimi podatki o določeni tematiki: leksikon je uporaben tudi kot bibliografski repertorij; repertorij starih zgodovinskih tekstov / repertorij pravnih določil seznam, kazalo ∙ knjiž. protestantski šolski repertorij protestantske šolske knjige ♪
- répica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena ♪
- répiti -im tudi rêpiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. hoditi (tik za kom): kamor je šla, je repil za njo ♪
- repkáti -ám tudi répkati -am tudi rêpkati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) 1. ekspr. mahati z repom: pes je prijazno repkal 2. ekspr. hoditi (tik za kom): zmeraj je repkal za njo 3. nar. zahodno paberkovati: otroci so repkali po vinogradu ♪
- reportáža -e ž (ȃ) sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti ♪
- reportážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reportažo: reportažna snov / reportažni opis; reportažni slog / reportažni članki; reportažna oddaja ♦ rad. reportažni avtomobil avtomobil z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje reportážno prisl.: reportažno pisan roman; reportažno poenostavljena karakterizacija oseb ♪
- represálija -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi ♦ jur. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države // nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem ♪
10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826