Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TU (10.265-10.289)


  1.      prvoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina ♪
  2.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
  3.      pŕvorazréden  -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje // ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj ● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika ♪
  4.      prvostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ ♦ jur. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji ♪
  5.      prvošólec  -lca m (ọ̑) učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati // nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika ♪
  6.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  7.      pŕvovŕsten  -tna -o prid. (ȓ-ȓ) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika ♪
  8.      psè  pséta s (ȅ ẹ́) star. psiček, pes: pseta divje lajajo; še mleka nima, da bi ga dal psetu ♪
  9.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi ♪
  10.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog ♪
  11.      psína  -e ž (í) redko 1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino 2. slabš. pes: psina laja ♪
  12.      psitakóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
  13.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  14.      psóvka  -e ž (ọ̄) groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami ♪
  15.      pšeníca  -e ž (í) kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica ∙ bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli ♦ agr. jarovizacija pšenice ♪
  16.      ptíčica  -e ž (ȋ) manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil ● ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka ♪
  17.      ptíčjak  tudi ptíčjek -a m (ȋ) ptičji iztrebek: očistiti žleb ptičjakov ♪
  18.      ptíčka  -e ž (ȋ) ženska oblika od ptiček: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico; prepevala je kot ptička ● ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka ♪
  19.      ptt  in PTT [peteté] ž neskl., tudi ptt ptt-ja in PTT PTT-ja m (ẹ̑) kratica pošta, telegraf, telefon: razvoj naše ptt / pog. biti v službi pri ptt / PTT Maribor; neskl. pril.: ptt promet; ptt storitve ♪
  20.      pù  medm. (ȕ) izraža zoprnost: pu, kako je tu soparno ♪
  21.      púbek  -bka m (ȗ) knjiž., redko brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh ♪
  22.      púbič  -a m (ȗ) zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh: opazovati pubiče v mlaki ♪
  23.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
  24.      publikácija  -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije 2. redko objava: do publikacije v reviji ni prišlo ♪
  25.      puck  tudi pak -a [pák] m (ȃ) šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu; ploščica: puck se je odbil od vratnice ♪

   10.140 10.165 10.190 10.215 10.240 10.265 10.290 10.315 10.340 10.365  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA