Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TU (101-125) 
- tuljávica -e ž (ȃ) manjšalnica od tuljava: naviti nit na tuljavico / povezati konca tuljavice z virom električnega toka ♪
- tuljávka -e ž (ȃ) knjiž., redko tuljava: naviti sukanec na tuljavko ♪
- tuljávnik -a m (ȃ) elektr. ogrodje, ki nosi navitje: tuljavnik za rotor ♪
- túlje -a s (ū) nar. najkrajše, najslabše predivo: gospodinja je predla boljše predivo, dekla pa tulje; zamašiti špranje s tuljem / konopljeno, laneno tulje ♪
- túljenje in tuljênje -a s (ú; ē) glagolnik od tuliti: tuljenje psa / tuljenje siren / tuljenje otrok v razredu / tuljenje vetra ♪
- túlka -e ž (ȗ) teh. kratki cevi podoben strojni element: natakniti tulko na iglo, os; napeljati nit skozi tulko / ležajna, navijalna tulka ♪
- túlpa -e ž (ȗ) redko tulipan: nasaditi tulpe; tulpe in narcise ♪
- túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko 1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike 2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina) ♪
- túmba -e ž (ȗ) 1. um. sarkofagu podoben nagrobnik z upodobitvijo pokojnika na zgornji strani: pokrov tumbe; reliefi na tumbi 2. rel., nekdaj črno pregrnjen oder z nakazano krsto ali po tleh razprostrt črn prt v cerkvi ob obredu za pokojnika: postaviti tumbo; sveče okoli tumbe ♪
- túmor -ja m (ū) med. 1. skupek izrojenih celic kakega tkiva; novotvorba, nova tvorba: izrezati, operirati tumor; benigni, maligni tumor; možganski tumor; tumor ledvic 2. oteklina, bula: podkožni tumor ♪
- túmorski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na tumor: tumorske celice / tumorska rast tkiva ♪
- túmpast -a -o prid. (ú) nižje pog. 1. top: tumpasta britev / tumpast nos 2. omejen, neumen: tumpast človek; ni tako tumpast, kot se dela / tumpast obraz ♪
- túmpec -pca m (ȗ) nižje pog. omejen, neumen človek: ta tumpec namiga ni razumel / kot psovka kaj si pa misliš, tumpec neumni ♪
- túmpek -pka m (ȗ) nižje pog. omejen, neumen človek, zlasti otrok: mali tumpek je hotel pojesti deževnika ♪
- tumul gl. tumulus ♪
- tumúlt -a m (ȗ) knjiž., redko hrup, trušč, zmeda: ob žaljivi izjavi je nastal v dvorani tumult ♪
- túmulus in túmul -a m (ȗ) arheol. kup nasute zemlje ali kamenja, ki pokriva en grob ali več grobov; gomila: odkopali so več tumulusov ♪
- tún -a m (ȗ) morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo: tuni se drstijo; jata tunov ♪
- túna -e ž (ú) tun: uloviti veliko tun / okusno meso tune ♪
- tunára -e ž (ȃ) 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro ♪
- túndra -e ž (ȗ) obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje: potovati po tundri; sibirske tundre; tundra in tajga ♦ geogr. gozdna tundra na prehodu v gozd; mahovna tundra ♪
- túndrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tundro: tundrski pas / tundrske rastline ♪
- tunél -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo
zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik ♪
- tunélec -lca m (ẹ̑) žarg. delavec, ki gradi predore: minerji in tunelci ♪
- tunelnína -e ž (ȋ) tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
