Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TRAS (26-50)



  1.      nèustrášen  -a -o prid. (-) knjiž. pogumen, odločen: neustrašeni borci, vojaki / z neustrašenim glasom je povedal, kaj misli o njem
  2.      nèustrášen  -šna -o prid. (-) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj
  3.      nèustrášenost  -i ž (-) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost
  4.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  5.      orkestráš  -a m (á) nav. ekspr. kdor igra v orkestru: nastop mladih orkestrašev je navdušil poslušalce
  6.      ostrašíti  -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil ( í; á ) 1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti 2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o: ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
  7.      ostrašljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki ostraši: zaradi ostrašljivih besed se ni upal lotiti dela
  8.      postrašíti  -ím in postrášiti -im dov., postrášil ( í; á ) nekoliko prestrašiti, ustrašiti: hotel jih je samo postrašiti
  9.      prestrášen  stil. prestrašán -strášna -o tudiprid. á) preveč strášen: ta dan je bil prestrašen, da bi ga pozabil
  10.      prestràšen  in prestrášen -šna -o prid. (; ā) 1. preveč stràšen: novica je bila prestrašna, da bi ji verjel 2. ekspr. stràšen: prestrašne bolečine
  11.      prestrášenec  -nca m () ekspr. prestrašen človek: kriki prestrašencev
  12.      prestrášenje  -a s () glagolnik od prestrašiti: namen streljanja je bil prestrašenje vlomilca / zakričal je od bolečine in prestrašenja prestrašenosti
  13.      prestrášenost  -i ž () stanje prestrašenega človeka: le s težavo je ublažil njeno prestrašenost / v očeh sta se menjavali radovednost in prestrašenost / iz prestrašenosti je odskočil
  14.      prestrašíti  -ím in prestrášiti -im dov., prestrášil ( í; á ) 1. vzbuditi strah: dogodek ga je prestrašil; njegove grožnje so ga prestrašile; očetov jezni pogled jo je prestrašil; prestrašiti otroka s kričanjem 2. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela; oplašiti: opozarjanje na nevarnost jih ni prestrašilo; ne dajte se prestrašiti
  15.      prestrášiti se  -im se dov.) začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti prestrášen -a -o 1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena 2. ki vsebuje, izraža strah: prestrašen beg; prestrašen obraz; prisl.: prestrašeno krikniti, odskočiti
  16.      pristrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. pristranski, neobjektiven: pristrastna ocena
  17.      pristrástje  -a s () knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike ● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast
  18.      pristrástnost  -i ž (á) knjiž. pristranskost, neobjektivnost: v njegovih teoretičnih razmišljanjih je očitna pristrastnost
  19.      sestrašíti  -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil ( í; á ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal
  20.      sladkostrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk
  21.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi
  22.      sladostrástje  -a s () knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju
  23.      sladostrástnež  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež
  24.      sladostrástnica  -e ž () knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica
  25.      sladostrástnik  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA