Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (6.451-6.475)


  1.      dèskati  -am [dǝs] nedov. (ǝ̏) šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: že več let deska dèskati se stati na jadralni deski in se voziti po vodi: deskati se čez zaliv ♪
  2.      deskrípcija  -e ž (í) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis: podrobna deskripcija okolja; avtorjeva pripoved je zdrknila na raven filmske deskripcije; ekspr. omejil se je na golo deskripcijo ♪
  3.      deskriptíva  -e ž (ȋ) knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa: na prvi stopnji študija je prevladovala deskriptiva ♪
  4.      deskriptíven  -vna -o prid. (ȋ) ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno ♪
  5.      désna  -e ž, désnih (ẹ́) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno ● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih ◊ obrt. plete same desne desne petlje ♪
  6.      désni  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
  7.      desníca  -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪
  8.      desolidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. prenehati biti solidaren: desolidarizirati se z vlado / na seji so se člani desolidarizirali s statutom, češ da je bil vsiljen ♪
  9.      desperádo  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada ♪
  10.      desperáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: desperaten boj; desperatna bolezen / zaradi bolezni je bil čisto desperaten obupan ♪
  11.      despót  -a m (ọ̑) 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna ♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti // ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot ♪
  12.      despótstvo  -a s (ọ̑) 1. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: kruto despotstvo; despotstvo upravnega aparata nad delovnimi ljudmi; šef je bil nepriljubljen zaradi svojega despotstva 2. politična ureditev, značilna za sužnjelastniške in fevdalne družbe, v kateri ima vladar neomejeno oblast; despotizem: perzijsko despotstvo ♪
  13.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  14.      destilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt ♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  15.      destilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki ♪
  16.      destilírka  -e ž (ȋ) kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo ♪
  17.      dešifríranje  -a s (ȋ) glagolnik od dešifrirati: dešifriranje tajnega vojaškega sporočila; ključ za dešifriranje; urad ima prostore za šifriranje in dešifriranje / dešifriranje starih orientalskih napisov ♪
  18.      detajlírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navesti, prikazati detajle: pri slikanju okolja pisatelj detajlira; detajlirati predlog / konstruktor je naredil načrt in ga detajliral izdelal posamezne dele detajlíran -a -o: detajlirani opisi spomenikov; detajliran proračun; narediti detajlirane zaključke ♪
  19.      detajlíst  -a m (ȋ) trgovec ali trgovsko podjetje, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlisti in grosisti; blago je šlo iz tovarne naravnost k detajlistu ♪
  20.      detašírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. premestiti del vojaške enote drugam: detaširati četo na nov položaj detašíran -a -o: detaširani oddelki redne vojske ♪
  21.      déte  -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo ◊ rel. božje Dete Kristus kot otrok ♪
  22.      detektív  -a m (ȋ) uslužbenec organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja: proti tihotapcem mamil se bori cela armada policistov in detektivov; drzni detektivi iz ameriških filmov // v zahodnih deželah oseba, ki jo kdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov: bil je zaposlen kot detektiv v veleblagovnici; hotelski detektiv / privatni detektiv ♪
  23.      detektívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detektive: ošinil ga je z detektivskim pogledom / detektivski film, roman; detektivska povest, zgodba / detektivska pisarna v zahodnih deželah pisarna, ki po naročilu posameznikov zbira podatke o privatnih stvareh detektívsko prisl.: predavanje je bilo skoraj detektivsko napeto ♪
  24.      dételjast  -a -o prid. (ẹ́) podoben listom detelje: deteljast okrasek ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista ♪
  25.      dételjica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od detelja: zajčke je krmil s sočno deteljico / iskal je štiriperesno deteljico, da bi mu prinesla srečo ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji ♦ bot. zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella ♪

   6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA