Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (5.401-5.425)


  1.      brnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni // brneč se premikati: avto brni po cesti 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije brnèč -éča -e: brneč glas zvonov ♪
  2.      bŕnež  -a m (ȓ) redko brnenje: brnež motorja ♪
  3.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu ♪
  4.      brodár  -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje ♪
  5.      brodét  -a m (ẹ̑) gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento ♪
  6.      brodník  -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius ♪
  7.      brodolòm  -ôma m (ȍ ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom ♪
  8.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev ♪
  9.      bròj  brôja m (ȍ ó) zastar. število, številka: dvoštevilčni broj / to je bral v zadnjem broju Novic ♪
  10.      brójiti  -im nedov. (ọ̄) zastar. šteti: brojiti srebrnike / četa je brojila nad sto mož brojèč -éča -e: družba, broječa petero oseb ♪
  11.      brokát  -a m (ȃ) vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat ♪
  12.      brokáten  -tna -o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli ♪
  13.      bróm  -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid ♪
  14.      brómovica  -e ž (ọ̑) kem. raztopina broma ♪
  15.      bromovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi bromovodikova kislina raztopina vodikovega bromida ♪
  16.      bròn  brôna m (ȍ ó) 1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna ♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija // žarg., um. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov 2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron ♪
  17.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela ♪
  18.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
  19.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons ♪
  20.      bronsíranje  in broncíranje in bronzíranje -a s (ȋ) glagolnik od bronsirati: bronsiranje raznih predmetov ♪
  21.      bróša  -e ž (ọ̑) okrasna naprsna zaponka: pripeti si zlato brošo; broša iz jantarja ♪
  22.      bròšč  bróšča m (ȍ ọ́) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem ♪
  23.      bróščnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. zelnate rastline z vretenasto nameščenimi listi in cveti v socvetjih, Rubiaceae ♪
  24.      bróvning  tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning; zadela ga je krogla iz brovninga ♪
  25.      brózga  -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina) ♪

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA