Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (4.026-4.050)



  1.      zvitorépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. 1. lisica: zvitorepka krade kokoši / lisica zvitorepka 2. zvita, prebrisana ženska: ne zaupam ji, to je prava zvitorepka
  2.      zvitorépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: presenetiti koga s svojim zvitorepstvom
  3.      zvítost  -i ž () lastnost, značilnost zvitega: zvitost kače / lesa zaradi zvitosti niso mogli uporabiti / bati se koga zaradi njegove zvitosti; nasprotnika je premagal s svojo zvitostjo / zvitost njegovega govorjenja
  4.      zvŕstoma  prisl. () knjiž. povrsti: zvrstoma klicati imena; zvrstoma se oglašati // v vrsti, v vrstah: stopali so zvrstoma
  5.      zvrtogláviti  -im dov.) knjiž. 1. povzročiti, da je kdo vrtoglav: vožnja z avtobusom ga je zvrtoglavila; višina jo hitro zvrtoglavi 2. s prislovnim določilom zaradi vrtoglavice pasti: zvrtoglaviti z mostu v reko; zvrtoglaviti v prepad 3. povzročiti, da je kdo zmeden: tak dogodek ljudi zvrtoglavi / zvrtoglaviti dekle
  6.      žámetov  -a -o prid. (á) ki je iz žameta; žameten: žametove hlače
  7.      žámetovka  -e ž (á) 1. agr. trta s temno modrimi grozdi; žametna črnina: vinograd, zasajen z žametovko 2. mn., knjiž. žametne hlače: obleči žametovke
  8.      žarovítost  -i ž () knjiž. 1. žarkost: žarovitost barv 2. ognjevitost: v delu se odraža avtorjeva nacionalna žarovitost / žarovitost njenega pogleda blesk, žar
  9.      železoben  -a m (ọ̑) beton, ojačen z železnimi vložki: mostovi, stavbe, stebri iz železobetona
  10.      železobenski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na železobeton: železobetonski steber; železobetonske stropne konstrukcije / ekspr. železobetonska doba
  11.      ženitovánje  -a s () praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro
  12.      ženitovánjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija ♦ etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom
  13.      ženitováti  -újem nedov.) praznovati ob poroki: ženitovali so pozno v noč; veselo ženitovati // udeleževati se praznovanja ob poroki: rad je ženitoval
  14.      žen  -a m (ọ̑) ploščica, navadno okrogla in barvasta, kot nadomestilo za določeno vsoto denarja, zlasti pri igrah na srečo: v igralnici kupiti, priigrati žetone; žetoni različnih vrednosti // taka ploščica, ki se spusti v avtomat, da ta kaj da ali naredi: vreči žeton v avtomat; telefon na žetone / žetoni za prevoz z mestnimi avtobusi
  15.      žganječ  tudi žganječ -óča m ( ọ́; ọ̑) knjiž., redko točilnica žganja; žganjarna: zapreti žganjetoč
  16.      žílnatost  -i ž () značilnost žilnatega: žilnatost bolnih nog ♦ bot. različna žilnatost listov
  17.      žíto  -a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo ♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito // nar. vzhodno rž: sejati žito
  18.      žitomérec  -rca m (ẹ̑) nekdaj kdor uradno meri žito: prisega za žitomerce
  19.      žitoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje žita: žitorodni kraji; žitorodno polje
  20.      životopís  -a m () zastar. življenjepis: napisati životopis / kupiti životopis umetnika
  21.      žláhtovec  -vca m () nar. sorodnik: na kmetiji mu pomaga njegov žlahtovec
  22.      žolto... 1 [t] prvi del zloženk, star. rumeno...1: žoltokljun, žoltokožec
  23.      žolto... 2 [t] prvi del zloženk, kakor žoltopikast, žoltorjav ipd., gl. žolt
  24.      žoltokljún  -a -o [t] prid. () star. rumenokljun: žoltokljun ptič ● star. žoltokljun fant mlad, neizkušen
  25.      žoltoplàz  in žoltopláz -áza [t] m ( á; ) zool. večji kuščar z ostanki zakrnelih zadnjih nog, Ophisaurus apodus: žoltoplaz se skriva med kamenjem

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA