Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (3.826-3.850)



  1.      to  -a m (ẹ̑) jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani sklep, zakon; odložilni ali suspenzivni veto ki povzroči odložitev sklepa, zakona
  2.      vibráto  -a m () muz. hitro, lahno nihanje višine tona zaradi večje izraznosti, zlasti pri godalih in petju: toni brez vibrata / vibrati pevca, violinista
  3.      vibrátor  -ja m () teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji
  4.      vidovítost  -i ž () knjiž. jasnovidnost: umetnikova vidovitost
  5.      vikrija  -e ž (ọ́) 1. knjiž. zmaga: trobenta je naznanila viktorijo / kot vzklik zmagovalci so vpili: viktorija 2. nekdaj kočija za dve osebi z zložljivo streho: grofica se je odpeljala z viktorijo ◊ agr. krompir neodporne domače sorte z belim mesom
  6.      viktorijánec  -nca m () angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec
  7.      viktorijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
  8.      vinoč  tudi vinoč -óča m ( ọ́; ọ̑) 1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino 2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča ● knjiž., redko postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina)
  9.      vinok  -óka m ( ọ́) 1. star. oktober: vinotok je bil sončen / (meseca) vinotoka so noči že hladnejše; petega vinotoka 1869 ∙ star. če je vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije če je zgodaj mraz, je navadno tudi kmalu toplo 2. zastar. krčmar, gostilničar: ustrežljiv vinotok
  10.      visokonapétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na visoko napetost: visokonapetostna napeljava / visokonapetostni daljnovod; visokonapetostni transformator
  11.      visokonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov
  12.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli
  13.      viviséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev
  14.      vizitátor  -ja m () rel. kdor opravlja vizitacijo: poročilo vizitatorja; vizitator kartuzij
  15.      vlastodŕžec  -žca m () zastar. oblastnik: vojaški vlastodržci
  16.      vnétost  -i ž (ẹ̑) ekspr. velika prizadevnost, navdušenost: začetna vnetost je kmalu minila / vnetost za delo / delali so z veliko vnetostjo
  17.      vodnátost  -i ž (á) lastnost, značilnost reke, potoka glede na količino vode: vodnatost naših rek
  18.      vodoč  tudi vodoč -óča m ( ọ́; ọ̑) zastar. struga, kanal: zaradi suše je v vodotoču malo vode; globok vodotoč
  19.      vodočen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vodotok: vodotočni nasip / vodotočne kraške jame kraške jame s potokom, z reko
  20.      vodok  -óka m ( ọ́) v strugi tekoča voda: vodotoki poplavljajo; zajeziti vodotok; nasip ob vodotoku / podzemeljski, površinski vodotoki
  21.      vodopen  -pna -o prid. (ó) nestrok. topen v vodi: vodotopne snovi; uporaba vodotopnih lepil
  22.      voki-toki  gl. walkie-talkie
  23.      vpétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vpetega: vpetost obdelovanega predmeta v primež; pren. vpetost pesmi v konkretne družbene razmere
  24.      vratolòm  -ôma m ( ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom
  25.      vratolómen  -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strmeekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti

   3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA