Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (31.426-31.450)


  1.      zráven  [vǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa: na mizo je postavila čajnik in zraven položila prtičke; stena je suha, omaro lahko porinete čisto zraven; na desni strani stoji pošta, tik zraven je trgovina; iz prostora zraven se je slišalo kričanje // izraža položaj, ko je kaj skupaj s čim: zunaj je gruča fantov, tudi vaš sin je zraven; slikali se bodo, stopite še vi zraven / denite še malo zelenja zraven, da bo šopek bogatejši; krilo je temno, svetla bluza se poda zraven / kadar kam gredo, ga vzamejo zraven s seboj / ko so ustanovili društvo, so ga povabili zraven v društvo / kupil je konja in vse, kar spada zraven / postregli so z golažem in (za) zraven so dali žgance // izraža položaj, ko je kaj pritrjeno k čemu: kupiti smuči in dati vezi zraven; vzemi čevlje in poglej, če so vezalke zraven 2. izraža navzočnost, udeleženost pri čem: bil je zraven, ko so jih obsodili; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven / rad bi to delal, pa ga ne pustijo zraven / pog.: pri vsaki stvari je zraven je udeležen; pustite me, jaz nimam nič zraven 3. izraža dodajanje: če boste kupili posodo, vam bomo zraven dali še pribor; tega nisem plačal, to sem dobil zraven / lepa je, pa še bogata zraven; ne poznam poti in še bolan sem zraven; bila je urejena, preprosta, a zraven vedno elegantna / igrala sta karte in se zraven prepirala hkrati / v vezniški rabi: že po naravi je bil razburljiv, zraven pa je živel v nevarnem času; nima vztrajnosti, zraven pa ne zna izkoristiti časa ● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno dužbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj ♪
  2.      zravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati 2. narediti, da pride kaj a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo // vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati zravnáti se postati raven: po nekaj ovinkih se cesta zravna zravnán -a -o: zravnan hrbet; zravnana obleka; prisl.: zravnano hoditi, sedeti; prim. izravnati ♪
  3.      zrcálast  -a -o prid. (á) podoben zrcalu: zrcalasta ploskev / zrcalasta gladina morja zrcálasto prisl.: luže se zrcalasto bleščijo ♪
  4.      zrcálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zrcalo: omara z zrcalnimi vrati / zrcalna dvorana / zrcalna slika slika, ki kaže predmet v naravni velikosti z zamenjano levo in desno stranjo; okensko in zrcalno steklo / zrcalna površina; pren. zrcalne ploskve poplavljenih travnikov ∙ otrokovo vedenje je zrcalna podoba očetovega vedenja je tako kot očetovo ♦ fiz. zrcalni daljnogled daljnogled, ki zbira žarke s konkavnim zrcalom; zrcalni odboj žarkov odboj, pri katerem so vsi odbojni koti enaki; fot. zrcalni fotografski aparat fotografski aparat, ki posreduje sliko v iskalo z zrcalom, ki se pri snemanju odmakne; zrcalna kamera zrcalni fotografski aparat; min. zrcalna simetrija simetrija, pri kateri sta obe polovici zrcalno enaki zrcálno prisl.: pisati tiskani črki N in S zrcalno; zrcalno se lesketajoča površina morja, parketa ♪
  5.      zrcáljenje  -a s (á) glagolnik od zrcaliti: zrcaljenje dreves v jezeru; opazovati zrcaljenje luči v stoječi vodi / zrcaljenje avtorjevega notranjega življenja v pesmih; umetnost ni samo fotografsko zrcaljenje življenja ◊ mat. zrcaljenje na premici preslikava točke v točko, ki je v enaki razdalji od premice na drugi strani; meteor. zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolnega odboja svetlobe ♪
  6.      zrcálo  -a s (á) 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoča kovinska plast: na steni visi veliko zrcalo; pogledati se v zrcalo; zrcalo s starinskim okvirom; morje je bilo mirno kot zrcalo / beneško zrcalo z robom, brušenim v obliki majhnih zrcal; brušeno, kristalno zrcalo / grlno, zobozdravniško zrcalo za posredni pregled grla, zob, ustne votline / čarovno zrcalo po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč 2. ekspr., s prilastkom zrcalu podobna površina: čoln je drsel po morskem zrcalu; zeleno modro zrcalo jezera 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža določeno stanje, razmere: časopisi so zrcalo svojega časa; narodna pesem kot zrcalo narodove duše / poskušali so stvar prikazati v popačenem zrcalu ● knjiž. držati zrcalo svojemu času v umetniških, zlasti gledaliških delih prikazovati problematiko določene dobe; knjiž. pisatelj kaže zrcalo družbi kritično jo ocenjuje, opozarja na njene napake ◊ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc; avt. cestno zrcalo parabolično zrcalo, ki omogoča boljšo vidljivost v nepreglednem križišču, ovinku; vzvratno zrcalo ki omogoča pregled cestišča za vozilom; fiz. krogelno ali sferno zrcalo v obliki dela krogelne površine; parabolično, ravno zrcalo; lov. zrcalo modrikasto svetleče se perje v peruti race; navt. (krmno) zrcalo prisekana oblika krme; tisk. zrcalo velikost in lega potiskane površine na strani ♪
  7.      zrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili 2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto zrédčiti se 1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči 2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo zrédčen -a -o: z vodo zredčeno mleko ♪
  8.      zreducírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: zreducirati izdatke; zreducirati porabo na najmanjšo mogočo mero / zreducirati vojaštvo / zreducirati zemljiško posest b) glede na možni razpon: zreducirati tuje vplive 2. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: zreducirati raziskovanje na kmečko arhitekturo / zreducirati problematiko na tri bistvena vprašanja; razprava se je zreducirala le na nekaj vodilnih delavcev zreducíran -a -o: zreduciran program; zaradi neprestanih bojev so bile partizanske čete zreducirane; v objavi je pesem zreducirana na nekaj vrstic ♪
  9.      zregulírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnati: zregulirati zavore 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: zregulirati naslonjalo ♦ teh. zregulirati ventil 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: potok so že zregulirali ♪
  10.      zrèl  in zrél -éla -o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek // pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle // v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti // glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo ● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši ◊ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja zrélo prisl.: zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem ♪
  11.      zrélost  -i ž (ẹ́) stanje zrelega: ugotoviti zrelost sadja; stopnja, znaki zrelosti / doseči zrelost pri dvajsetih letih / duševna, umska zrelost / leta zrelosti; dajal, naredil je vtis moške zrelosti / prezgodnja zrelost otroka / stvar njegove zrelosti je, kako se bo odločil; zrelost v presoji ◊ agr. drevesna zrelost pri kateri se pecelj lahko loči od rodnega lesa; polna zrelost semena pri kateri v ustreznih razmerah seme lahko vzkali; biol. spolna zrelost organizma razvojna stopnja, pri kateri se lahko spolno razmnožuje; ped. šolska zrelost stopnja telesne in duševne razvitosti, potrebna za vpis v osnovno šolo; soc. socialna zrelost ♪
  12.      zrélosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zrelost: zrelostne značilnosti sadja / doseči pri določeni starosti ustrezno zrelostno stopnjo ♦ šol. zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli ♪
  13.      zrênje  -a s (é) 1. knjiž. gledanje: zrenje skozi okno, v daljavo / njegovo zrenje na svet se je spremenilo / kritično zrenje dogodkov 2. filoz., psih. celovito, poglobljeno opažanje, dojemanje bistvenih prvin in stanj stvari, pojavov, duševnosti: duhovno zrenje; intuitivno, umetniško zrenje; zrenje dejstev, idej; zrenje vase poglobljeno samoopazovanje ♪
  14.      zrésnjenost  -i ž (ẹ́) stanje zresnjenega človeka: fantova zresnjenost jih je presenetila ♪
  15.      zrešetáti  -ám tudi izrešetáti -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: zrešetati žito 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: zrešetati predlog ● ekspr. cel rafal je zrešetal v demonstrante izstrelil zrešetán tudi izrešetán -a -o: zrešetano žito ♪
  16.      zréti  zrèm nedov., zŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. gledati: zreti skozi okno, v strop; dolgo je zrla za njim; nekaj hipov sta si zrla v oči / zreti v zemljevid; ko je vstopil, je zrla v knjigo brala / kljubovalno je zrl vanj / zdaj čisto drugače zre na svet / okno zre na dvorišče / kritično zreti na svoje delo ● knjiž. skozi vejevje je zrlo jasno nebo se je kazalo, je bilo videti; knjiž. potrtost je zrla z njegovega obraza bil je potrt; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; knjiž. smelo zreti v prihodnost ne bati se prihodnosti; biti optimističen glede bodočih dogodkov zróč -a -e: strogo zroč učitelj; v daljo zroče oči ♪
  17.      zrevoltírati  -am dov. (ȋ) knjiž. vzbuditi v kom odpor, nasprotovanje: tako ravnanje človeka zrevoltira zrevoltíran -a -o: zrevoltirani mladi razumniki; ljudje so bili zrevoltirani ♪
  18.      zrézek  -zka m (ẹ̑) 1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi: potolči, speči zrezek; postreči z zrezki; kupiti meso za zrezke / goveji, puranov, svinjski, telečji zrezek; ocvrt, paniran zrezek; zrezek na žaru; zrezki v omaki ♦ gastr. dunajski, naravni, pariški zrezek; sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov 2. s prilastkom kar je zrezano: papirnati zrezki; zrezki sladkorne pese ♪
  19.      zrígati se  -am se dov. (ȋ) prenehati se oglašati z glasom i-a: mula se ni premaknila, dokler se ni zrigala ● nizko zrigal je nekaj nerazumljivega krčevito rekel, povedal; prim. izrigati ♪
  20.      zríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: zriniti koga k vratom; zriniti pohištvo na sredino sobe; zriniti sneg s pločnika; zriniti na kup, stran // ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: zriniti sina v medicino 2. ekspr. s prizadevanjem doseči, da kdo kam pride, kaj doseže: zriniti koga na dobro mesto; naši smučarji so se zrinili v svetovni vrh; vsi so se zrinili na položaje zríniti se s težavo priti v množici ljudi kam: zriniti se k oknu, proti izhodu; zriniti se skozi gnečo / zriniti se na vlak, v avtobus / končno se je zrinil v kolono avtomobilov // s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: zriniti se skozi grmovje; zriniti se skozi vrata / ekspr. soteska je tako ozka, da se steza komaj zrine med pobočje in reko ● ekspr. med partizane so se zrinili tuji agenti vrinili; pog., ekspr. ta se bo že zrinil naprej bo napredoval, uspel zrínjen -a -o: skupaj zrinjen sneg; v kot zrinjena omara ♪
  21.      zrívati  -am nedov. (í) z rinjenjem spravljati kam: zrivati kamenje na kup; zrivati ljudi v vrste; zrivati radovedneže stran zrívati se s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega; riniti se: zrivati se proti odru, skozi vrata, med stoli ♪
  22.      zŕnast  -a -o prid. (ȓ) ki je po sestavi, obliki podoben zrnju: zrnast pesek, sneg; zrnasto zlato / neenakomerno zrnast med / zrnasta oblika / grah in druga zrnasta zelenjava zrnata ♪
  23.      zŕnat  -a -o prid. (ȓ) ki je po sestavi, obliki podoben zrnju: zrnat sneg; zrnat zdrob; zrnato gnojilo / zrnata barva; zrnata sestava tal // ki je iz zrnja: dajati ptičem zrnato pičo / grah in druga zrnata zelenjava / zrnati fižol fižol v zrnju ◊ metal. zrnata zgradba zgradba kovin ali zlitin, pri kateri so kristali v obliki zrn; tisk. zrnati raster ♪
  24.      zŕnavost  -i ž (r̄) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn: določiti zrnavost gramoza; enakomerna, primerna zrnavost peska za betoniranje ♪
  25.      zŕnce  -a s (ȓ) manjšalnica od zrno: zrnca so se raztresla; posejati, shraniti zrnca; drobna, okrogla zrnca; velikost, zdravost, zrelost zrnc / makova, prosena zrnca / poper v zrncih; zlato v obliki zrnc / peščena zrnca; rožena zrnca v koži kuščarjev; zrnca na brusnem papirju ♦ biol. kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli; farm. zrnca zdravilo v obliki zrnc, oblitih s čokolado, sladkorjem ♪

   31.301 31.326 31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA