Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TO (30.676-30.700) 
- zasvaljkáti -ám in zasváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: živčno zasvaljkati cigareto zasvaljkáti se, in zasváljkati se pojaviti se, nastopiti v obliki svaljkov: dim se je zasvaljkal v nebo zasvaljkán in zasváljkan -a -o 1. deležnik od zasvaljkati: zasvaljkana cigareta 2. ekspr. pomečkan, zanemarjen: zasvaljkan klobuk; zasvaljkana obleka / zasvaljkan, suh mož ♪
- zasvédrati -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder 2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak 3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale zasvédrati se 1. pojaviti se v spiralastih zavojih: nad hišami se zasvedra dim 2. z vrtanjem prodreti v kaj: nekatere morske živali se zasvedrajo v skale / obad se je zasvedral skozi kožo zasvédran -a -o: v kamen zasvedrana školjka ∙ ekspr. zasvedrani lasje svedrasto zaviti ♪
- zasvetlíkati se -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ȋ) oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal // odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu // postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas ● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je ♪
- zasvinjáti -ám dov. (á ȃ) slabš. zamazati, onesnažiti: zasvinjati obleko; s tem se vse zasvinja / zasvinjati cesto z blatom zasvinján -a -o: zasvinjana dvorana; zasvinjana voda ♪
- zasviščáti -ím dov. (á í) dati ostre, sikajoče glasove: suha trava je zasviščala pod nogami // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati take glasove: mine so zasviščale // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se slišijo taki glasovi: zasviščati z bičem ♪
- zasvítati se -am se dov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval ♪
- zašantáti -ám dov. (á ȃ) slabš. zašepati: zašantati zaradi bolečine v nogi / zašantati s hromo nogo // težko, nerodno iti, stopiti: zašantati po sobi ♪
- zašáriti -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih 2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom zašárjen -a -o: zašarjena soba ♪
- zaščíta -e ž (ȋ) 1. glagolnik od zaščititi: poskrbeti za zaščito / krema za zaščito kože / zaščita sadnega drevja pred divjimi živalmi / protipožarna zaščita; lakiranje in druga površinska zaščita / zaščita avtomobila / pravna, socialna zaščita; organizirati zdravstveno zaščito; zaščita delavcev, potrošnikov / zaščita domače industrije pred premočno tujo konkurenco / carinska zaščita / iskati pri kom zaščito; uživati zaščito koga / vzeti koga v zaščito zaščititi ga; napadati pod zaščito topov / zaščita izuma 2. kar koga ali kaj zaščiti: skale so bile dobra zaščita // organizacija, služba, katere namen je zaščititi koga: načelnik, vodja zaščite ◊ elektr. zaščita ukrep, s katerim se preprečuje
nevarnost električnega toka za človeka, žival; ukrep za preprečevanje, ublažitev okvar v električnih napravah; diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno; načelnik civilne zaščite; zgod. Narodna zaščita med narodnoosvobodilnim bojem vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci; državno sodišče za zaščito države v stari Jugoslaviji sodišče, pristojno za zaščito državne ureditve ♪
- zaščíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitna krema za roke; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje ♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; jur. zaščitni znak znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; voj. zaščitni ogenj zaščítno prisl.: zaščitno cepiti ♪
- zaščítiti -im dov. (í ȋ) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega: zaščititi obraz, telo; zaščititi površino s premazom; zaščititi se s kremo, rokavicami / zaščititi rastline, roke pred mrazom ♦ avt. zaščititi avtomobil premazati, pokriti spodnji del avtomobila s snovjo, ki preprečuje rjavenje // nav. 3. os. z obstajanjem na določenem mestu narediti, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: stena jih je zaščitila pred dežjem 2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti, da kdo ne bi bil deležen česa neprijetnega, nezaželenega: v preiskavi je skušal zaščititi ostale osumljence / zaščititi predsednika s policisti ∙ po porodu se je zaščitila z uporabo kontracepcijskih sredstev je naredila, da ne bi zanosila, spočela 3. z določenim ukrepom, pravnim
predpisom narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa slabega, nezaželenega: zaščititi domačo industrijo, narodno manjšino; zaščititi redke rastline, živali / zaščititi ime izdelka; zaščititi izum s patentom / zaščititi kmetijske površine pred zazidavo / zaščititi z zakonom // z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da se kaj ne sme zmanjšati, odvzeti: zaščititi koristi, pravice koga zaščíten -a -o: z oblogo zaščitena mizna plošča; z zakonom zaščitene pravice; zaščitene rastline, živali ♦ jur. zaščitena kmetija kmetija, ki jo sme dedovati le en dedič; lov. zaščitena divjad divjad, ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti ♪
- zaščítnik -a m (ȋ) 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem ♪
- zašépati -am dov. (ẹ̄) 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal ♪
- zašíti -šíjem dov., zašìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije ● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo zašít -a -o: zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit ♪
- zašklepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna so zašklepetala; šipe so glasno zašklepetale b) zaradi drgetanja: zobje so mu zašklepetali c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: avtomobil je še enkrat zašklepetal in obstal // povzročiti take glasove: zašklepetati s škarjami; zašklepetati z zobmi ♪
- zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in -am, in zaškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove: kljuka, stopnica zaškriplje; kolesa težkega voza so zaškripala; vrata so zaškripala v tečajih; zavore zaškripljejo / pesek, sneg zaškriplje pod nogami / zobje so mu zaškripali od jeze; brezoseb. v kosteh mu je zaškripalo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratke, visoke glasove: jezno je zaškripal z zobmi 2. ekspr. škripajoč se premakniti: po ulici je zaškripal tramvaj 3. slabš. zaigrati, zlasti na violino: zaškripati znano melodijo / zaškripati na violino 4. ekspr. priti v stanje, ko kaj ne poteka več gladko, brez zastojev, težav: organizacija tekmovanja je zaškripala; brezoseb. ukrepali so, preden je zaškripalo ● ekspr. počakaj, je zaškripal jezno rekel ♪
- zaškrobotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) dati kratke, nizke, nezveneče glasove: toča je zaškrobotala // povzročiti kratke, nizke, nezveneče glasove: zaškrobotati s posodami ♪
- zaškropíti -ím dov., zaškrópil (ȋ í) 1. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je zaškropila na vse strani / dež je zaškropil čez mesto 2. brezoseb. v redkih kapljah začeti deževati: iz oblakov je zaškropilo ♪
- zašpêcati -am dov. (ȇ) žarg. zatožiti, ovaditi: zašpecati sošolca razredniku ♪
- zaštrléti -ím dov. (ẹ́ í) 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani ♪
- zaštropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) dati kratke, zamolkle glasove: toča je zaštropotala / voda je zaštropotala v umivalniku / kaplje so zaštropotale po šipah štropotajoč udarile ♪
- zašuméti -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove: zašumeti s svilenim krilom; zašumeti s papirji // s prislovnim določilom šumeč se premakniti: okoli njega so zašumele race / ekspr. mimo njega je zašumelo dekle šumeč z oblačili prišlo 2. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti šumenju podobne glasove: množica v dvorani je zašumela; brezoseb. po razredu je zašumelo 3. brezoseb. dobiti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma: v glavi mu je zašumelo in padel je na tla // ekspr. dobiti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega
predhodnega dražljaja: ob hudi novici mu je zašumelo v glavi; zašumelo mu je v ušesih, ko je slišal to številko ♪
- zatacáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno iti, stopiti: zatacati k oknu; zatacal je kakor medved ♪
- zatajeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. tajiti: zatajeval je, da bi ga poznal; ni moja navada, da bi zatajeval, kar sem storil; trdovratno zatajevati 2. prikrivati: zatajevati svoje nazore / s težavo zatajevati bolečine, nejevoljo; nista zatajevala zadovoljstva nad zmago zatajeváti se 1. vesti se tako, da na zunaj ni vidno, kaj kdo misli, kako čustvuje: zdaj se ji ni več treba zatajevati, lahko se smeje ali joče 2. rel. zavestno se odrekati užitkom, ugodnostim: kot redovnik se je vse življenje zatajeval zatajeván -a -o: zatajevan jok, smeh; zatajevana želja; zatajevana čustva ♪
- zatajítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zatajiti: zatajitev dejstev / zatajitev motorja ♪
30.551 30.576 30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776