Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (27.701-27.725)



  1.      trombón  -a m (ọ̑) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom; pozavna: igrati trombon
  2.      trompéta  -e ž (ẹ̑) nižje pog. trobenta: igrati (na) trompeto; hrup bobnov in trompet
  3.      trón  -a m (ọ̑) nižje pog. prestol: kralj sedi na tronu; tron z baldahinom / vladarski tron ∙ star. stopiti pred božji tron umreti
  4.      trónóžen  -žna -o prid. (ọ̑-ọ̄) trinožen: tronožni stolček
  5.      trôpa  -e ž (ó) trop, skupina: tropa gamsov, psov / pastir žene tropo na pašo / živali so se družile v trope / tropa fantov / cela tropa jih je prišla
  6.      trópi  -ov m mn. (ọ̑) geogr. področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: odpotovati v trope; raziskovati rastlinstvo in živalstvo tropov
  7.      tropopávza  -e ž () meteor. del atmosfere med troposfero in stratosfero
  8.      trópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka ∙ ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velikaastr. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas področje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon področje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem področju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu
  9.      trórámen  -mna -o prid. (ọ̑-) triramen: troramni svečnik / troramne stopnice
  10.      tróréd  -a m (ọ̑-ẹ̑) tristop: korakati v troredih
  11.      trosílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na trosenje: trosilna naprava / trosilna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listi z gesli, besedili proti okupatorju
  12.      trosíšče  -a s (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti
  13.      trosíti  in trósiti -im nedov. ( ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči
  14.      tróska  -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici
  15.      tróskòk  -óka in -ôka m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku
  16.      trósnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: trosnice in cvetnice
  17.      trósovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi
  18.      trošíti  in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. ( ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljatipubl. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava
  19.      tróšt  -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli
  20.      tróštati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje
  21.      trotíl  -a m () voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom
  22.      trózvók  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa
  23.      tŕpek  -pka -o tudiprid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje // ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki tŕpko tudi trpkó prisl.: trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega
  24.      tŕpen  -pna -o prid. () 1. knjiž. ki prenaša, prestaja kako dejanje, stanje brez dejavnega nasprotovanja, upiranja: trpni ljudje / trpna vdanost v usodo; trpno sprejemanje vplivov okolja 2. lingv. nanašajoč se na osebek kot cilj dejanja: trpni način / trpni stavek / trpni deležnik tŕpno prisl.: trpno doživljati
  25.      trpéti  -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče

   27.576 27.601 27.626 27.651 27.676 27.701 27.726 27.751 27.776 27.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA