Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (22.551-22.575)


  1.      racionalíst  -a m (ȋ) 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi ♪
  2.      racionalizácija  -e ž (á) glagolnik od racionalizirati: racionalizacija proizvodnje; posvetovanje o racionalizaciji / racionalizacija gradiva ♪
  3.      racionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje 3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati 4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah ◊ mat. odpraviti koren racionalizíran -a -o: racionaliziran postopek ♪
  4.      racionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost racionalnega, razumskost: racionalnost metod, odločitev; racionalnost v arhitekturi, umetnosti / znan je bil zaradi svoje racionalnosti / skrbeti za večjo racionalnost v poslovanju; racionalnost preskrbe, proizvodnje ♪
  5.      ráčiti  -im nedov. in dov. (á ȃ) zastar., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj delati: račil ga je počastiti z obiskom / račite stopiti v mojo skromno hišo ráčiti se ljubiti se: ni se mu račilo iti / prigriznite, če se vam rači ♪
  6.      račják  -a m (á) zaprt prostor za race: postaviti račjak; kokošnjak in račjak ♪
  7.      ráčji 1 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na race: kupila je račji puh; račje jajce / račja farma / ob praznikih so jedli račjo pečenko; račje meso ◊ bot. račja zel vodna kuga; med. račja hoja racava hoja; mont. stresalke z račjim kljunom stresalke z lopatasto razširjenim žlebom ♪
  8.      ráčji 2 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake; račje meso je okusno ◊ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini ♪
  9.      ráčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački 2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko // plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko ♪
  10.      račún 1 -a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju 2. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo // tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun // v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun // pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto dinarjev na račun / na račun jim je dal avtomobil // pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun 3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun 4. v zvezi na račun izraža a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice 5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; odpreti tekoči račun prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na tekoči račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina ♪
  11.      računálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na računanje: računalni postopki; računalne metode ♦ elektr. računalni stroj računalnik ♪
  12.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
  13.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪
  14.      račúnati  -am nedov. (ȗ) 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom ♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati račúnati se star. šteti se, imeti se: računata se med njegove znance računajóč -a -e: jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža račúnan -a -o: promet, računan v dinarjih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo dinarjev ♪
  15.      račúnica  -e ž (ȗ) 1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice 2. publ. račun, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica ● publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje ♪
  16.      računovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu ♪
  17.      račúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje ♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko ♪
  18.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  19.      radiácija  -e ž (á) knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje ♪
  20.      radiacíjski  tudi radiácijski -a -o prid. (ȋ; á) knjiž. sevalen: radiacijski vir / radiacijska zaščita ◊ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote ♪
  21.      radiálka  -e ž (ȃ) žarg., avt. radialna guma: menjati radialko; tovarna radialk ♪
  22.      radián  -a m (ȃ) mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih ♪
  23.      rádij 1 -a m (ā) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta ♪
  24.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar ♪
  25.      radikál  -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren: izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo ♪

   22.426 22.451 22.476 22.501 22.526 22.551 22.576 22.601 22.626 22.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA