Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TO (22.426-22.450) 
- pŕvorazréden -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje // ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj ● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika ♪
- prvorojênstvo -a s (ē) dejstvo, da je kdo prvorojenec: zavedal se je prvorojenstva in bil zgled mlajšim bratom in sestram ♦ jur. odvzeti komu prvorojenstvo nekdaj pravico prvorojenca do nasledstva ♪
- prvôten -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
- prvotísk -a m (ȋ) 1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov 2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov ♪
- pŕvouvrščèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é) ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec ♪
- psálm -a m (ȃ) vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem ♪
- psalmíst -a m (ȋ) pesnik psalmov: psalmist opeva lepoto mirnega življenja ♪
- psárna -e ž (ȃ) 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni ♪
- psévdofilozófski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava ♪
- psévdogótika -e ž (ẹ̑-ọ́) um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike ♪
- psévdomorfóza -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪
- psevdoním -a m (ȋ) ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom ♪
- psevdonímnik -a m (ȋ) redko psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika ♪
- psévdopódij -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
- psévdoznánstven -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ekspr. lažno, navidezno znanstven: psevdoznanstvene metode ♪
- psíca -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol ♪
- psíha 2 -e ž (ȋ) nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko ♪
- psíhičen -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen ♪
- psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhohigiéničen -čna -o (ȋ-ẹ́) pridevnik od psihohigiena: psihohigienična posvetovalnica ♪
- psíhohigiénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica ♪
- psihologízem -zma m (ȋ) knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma ♪
- psiholóški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo ♪
- psihométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test ♪
22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501 22.526