Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (21.576-21.600)


  1.      prevzemálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prevzema: prevzemalec blaga, lesa; razpisati mesto prevzemalca / prevzemalec dolžnosti, obveznosti ♪
  2.      prevzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda // začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja 2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle // začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge 3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste 4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema 5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost ● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo prevzémati se postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati prevzemajóč -a -e: prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino ♪
  3.      prevzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba ♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; jur. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi ♪
  4.      prevzémnik  -a m (ẹ̑) kdor kaj prevzame: za prevzemnika kmetije je bil določen najmlajši sin ♦ jur. prevzemnik (terjatve) oseba, na katero preide odstopljena terjatev ♪
  5.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  6.      prevzetíja  -e ž (ȋ) star. prevzetnost: njegovo prevzetijo mu zamerijo / to je naredil iz prevzetije ∙ star. tista prevzetija bo zdaj naš sosed tisti prevzetnež ♪
  7.      prevzétje  -a s (ẹ̑) 1. redko prevzem: prevzetje blaga, materiala / prevzetje tujih besed / prevzetje oblasti 2. zastar. prevzetost: notranje prevzetje / v prevzetju je na široko odprla oči ● zastar. zaradi svojega prevzetja med sošolci ni bil priljubljen prevzetnosti ♪
  8.      prevzgajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike ♪
  9.      prevzgájanje  -a s (ā) glagolnik od prevzgajati: prevzgajanje mladoletnih prestopnikov ♪
  10.      prevzgájati  -am nedov. (ā) z vzgojo povzročati, da kdo pridobi drugačne, boljše lastnosti: prevzgajati mladoletne prestopnike // publ. povzročati drugačno idejno, nazorsko usmerjenost: prevzgajati ljudske množice ♪
  11.      prevzgójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode ♦ jur. prevzgojni dom zavod za mladoletnike, ki so storili težja kazniva dejanja ♪
  12.      prevzvíšen  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim ♪
  13.      prezadolžênost  -i [u̯ž] ž (é) stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva ♪
  14.      prezahtéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo ♪
  15.      prezamúden  -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko ♪
  16.      prezanimív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika prezanimívo prisl.: prezanimivo pripovedovati ♪
  17.      prézbiter  -ja m (ẹ̄) v katoliški in pravoslavni cerkvi duhovnik: postati prezbiter; diakon, prezbiter in škof ♪
  18.      prezbitêrij  -a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij ♪
  19.      prezébati  -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili ♪
  20.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov ♪
  21.      prezentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini ♪
  22.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo ♪
  23.      prezgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč zgovoren: zdela se mu je prezgovorna 2. ekspr. zelo očiten, jasen, prepričljiv: to je prezgovoren dokaz, da se motiš prezgovórno prisl.: ti zgledi to prezgovorno dokazujejo ♪
  24.      prezíbati  tudi prezibáti -ljem in -am, in prezíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) ekspr. v zibanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prezibala in prepestovala tega otroka / vse njihove otroke je prezibala ♪
  25.      prezímiti  -im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne vrste rastlin / ohrovt prezimimo v zračnem in hladnem prostoru; čebulček je dala prezimit na podstrešje / prezimiti ladje ♪

   21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA