Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (16.851-16.875)



  1.      odskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mestošport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja
  2.      odskočíšče  -a s (í) 1. šport. kraj, mesto odskoka: na odskočišču je imel skakalec veliko hitrost / odskočišče za skok v višino 2. knjiž. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je postalo odskočišče za vojne pohode
  3.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata
  4.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe
  5.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil ( ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil
  6.      odsónčje  -a s (ọ̑) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira: planet je v odsončju; odsončje in prisončje
  7.      odsopíhati  -am dov. (í) sopihajoč oditi: za hip se je ustavil, nato pa je spet odsopihal dalje / ekspr. vlak je z zamudo odsopihal s postaje odpeljal
  8.      odsôpsti  -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó) sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula odsôpsti se prenehati sopsti: ko se je odsopla, je mirno spregovorila; tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti / ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel
  9.      odspréd  prisl. (ẹ̑) pog. spredaj: odspred stojijo otroci ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo; prim. spred
  10.      odstavítev  -tve ž () glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov
  11.      odstáviti  -im dov.) 1. spraviti zlasti posodo z določenega mesta, položaja, kjer je s kakim namenom: ko je škaf poln mošta, ga odstavijo; odstaviti lonec z ognja; odstaviti na rob štedilnika / pil je in steklenice dolgo ni odstavil od ust / kuhano jed odstavimo 2. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: odstaviti direktorja / odstaviti koga s položaja 3. prenehati hraniti s svojim mlekom: psica je odstavila mladiče / ekspr. odstaviti dojenčka prenehati dojiti / odstaviti od prsi // narediti, da žival preneha dojiti: odstaviti pujske, teleta ● publ. odstaviti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati; publ. vodstvo je zahtevo odstavilo prenehalo zahtevati odstávljen -a -o: odstavljen funkcionar; odstavljen mladič; biti odstavljen s predsedniškega položaja
  12.      odstávljenec  -nca m () mladič, otrok, ki se ne hrani več z materinim mlekom: prostori za rejo odstavljencev; prebavne težave odstavljencev
  13.      odstírati  -am nedov. ( ) 1. knjiž. odgrinjati zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstirati zavese; zastor se odstira na obe strani // odkrivati: megla je plahnela in odstirala hiše / odstirati komu svoje skrivnosti 2. redko odstranjevati: odstirati dračje; odstirati si blato s čevljev
  14.      odstraníti  in odstrániti -im dov. ( á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike ∙ publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena
  15.      odstrelíti  -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil ( í) 1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec // s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku // lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali 2. redko izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo odstreljèn -êna -o: našli so krvavo sled in malo odstreljene dlake
  16.      odstréti  -strèm dov., odstŕl (ẹ́ ) knjiž. odgrniti zlasti kar ovira dostop svetlobe: odstreti tančico, zastor // odkriti: preblisk strele je odstrl pokrajino / odstreti komu svoje skrivnosti
  17.      odstríči  -strížem dov., odstrízi odstrízite; odstrígel odstrígla (í) s striženjem odstraniti: odstriči kito; odstriči odvečne mladike // s striženjem odstraniti del česa: odstriči predolgo nitko // s striženjem ločiti od večje količine: odstriči velik kos tkanine odstrížen -a -o: odstriženi lasje
  18.      odsúnek  -nka m () glagolnik od odsuniti: nagel odsunek stola / vrata na odsunek
  19.      odsvítati  -am nedov. () knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu
  20.      odšávsniti  -em dov.) ekspr. hitro, sunkovito odgrizniti, odtrgati z gobcem, kljunom: odšavsniti kos mesa
  21.      odščeníti  -ščénem dov. ( ẹ́) redko odščipniti: odščeniti poganjek; odščeniti stenj / odščenil je nekaj njene bojevitosti
  22.      odščípniti  -em dov.) s ščipanjem odstraniti: odščipniti konico žeblja; odščipniti roži uvel list; pren. nekaj je odščipnil od resnice ∙ ekspr. odščipniti sto dinarjev od zaslužka odtegniti // s ščipanjem odstraniti del česa: žico je treba malo odščipniti / pog. odščipniti hlebec odlomiti / ekspr. gospodar mu je odščipnil zaslužek znižal
  23.      odškodnína  -e ž () kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b) za uporabo, obrabo: prepustil mu je sobo za dve leti brez odškodnine; odškodnina za uporabo mestnega zemljišča c) za storitev, delo: obljubil sem mu pomoč pri urejanju brez odškodnine; igral bo tudi pri radiu za primerno odškodnino honorar / odpuščenim vojakom so prepustili konje za majhno odškodnino
  24.      odškodovánje  -a s () glagolnik od odškodovati: to otrokovo dejanje je bilo odškodovanje za pomanjkanje ljubezni / za odškodovanje so mu dali nekaj denarja
  25.      odškodováti  -újem tudi odškódovati -ujem dov.; ọ̄) knjiž. (delno) povrniti škodo, izgubo: odškodovati koga za izgubljene dohodke; prizadetega so odškodovali z nekaj stotaki / odškodoval vas bom za zamudo, ki ste jo imeli zaradi mene; ekspr. v gostilni se je odškodoval za domače težave; veseljačil je, kot bi se hotel odškodovati za trpljenje med vojno / lep razgled nas je odškodoval za težko pot poplačalknjiž. čutil je dolžnost, da ga s svojo pridnostjo odškoduje se mu oddolži odškodován tudi odškódovan -a -o: biti odškodovan za trud

   16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926 16.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA