Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TO (1.651-1.675) 
- klimatológ -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa ♪
- klimatologíja -e ž (ȋ) veda, ki na osnovi meteoroloških podatkov proučuje klimo: študirati klimatologijo; meteorologija in klimatologija ♪
- klimatolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na klimatologe ali klimatologijo: klimatološki študij / klimatološko raziskovanje / klimatološke razmere klimatske ♪
- klínton -a m (ȋ) agr. samorodna trta z majhnimi, temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s klintonom ♪
- klítoris -a m (ȋ) anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila, ščegetavček ♪
- kmétov -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od kmet: kmetov gozd / kmetovo prizadevanje je bilo zaman ♪
- kmetoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
- kmetoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
- kmetovánje in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
- kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
- kmétovski -a -o prid. (ẹ́) zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade ♪
- kmétovstvo -a s (ẹ́) redko kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo ♪
- kòadjútor -ja m (ȍ-ȗ) rel. škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik, škof pomočnik ♪
- kóbaltov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve ♦ med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev kóbaltovo prisl.: kobaltovo modra barva ♪
- kokótov -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje ♪
- koléktor -ja m (ẹ́) 1. grad. osrednji kanal v naselju a) za odplake: razpoka v kolektorju b) za inštalacije: gradnja kolektorja / inštalacijski kolektor 2. elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke; komutator: kolektor enosmernega generatorja 3. elektr. elektroda v tranzistorju, ki navadno oddaja ojačeni tok: priključiti baterijo na emitor in kolektor 4. knjiž., redko prodajalec srečk: nekaj zasluži kot kolektor ♪
- koléktorski -a -o prid. (ẹ́) elektr., navadno v zvezi kolektorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju; komutatorski motor ♪
- kolimátor -ja m (ȃ) fiz. leča, s katero se dobi vzporeden curek svetlobe ♪
- kolonístovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne ♪
- kolonizátor -ja m (ȃ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja ♪
- kolonizatóričen -čna -o prid. (ọ́) redko kolonizacijski: kolonizatorična prizadevanja ♪
- kolonizátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika ♪
- kombinátor -ja m (ȃ) kdor dela kombinacije: pri takem delu moraš biti spreten kombinator; navijači so se spremenili v velike kombinatorje / nav. ekspr. to je delo imperialističnih kombinatorjev ♪
- kombinatórec -rca m (ọ̑) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v klasični kombinaciji: izbirno tekmovanje kombinatorcev ♪
- kombinatóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 
