Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TO (15.351-15.375)


  1.      nekájkrat  prisl. (ȃ) knjiž., redko velikokrat, večkrat: to pesem smo nekajkrat navdušeno peli ♪
  2.      nékajkráti  in nékaj kráti prisl. (ẹ̄-á) star. 1. nekajkrat, nekolikokrat: nekajkrati je šel z njo plesat 2. velikokrat, večkrat: to je bilo že nekajkrati poudarjeno ♪
  3.      nekàk  tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti // izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti ♪
  4.      nekàko  in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav // neustalj. izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe 2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta 3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole 4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako 5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako ♪
  5.      nekàkšen  tudi nekákšen stil. nékakšen -šna -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. nav. ekspr. izraža nedoločnost osebe ali stvari: risal je v pesek nekakšne like; vse je videl kot v nekakšni megli; zadnji dogodki so bili zanj nekakšne hude sanje // izraža približno podobnost: tresla ga je nekakšna mrzlica; podjetje je imelo tam nekakšno podružnico / slabš. zmašil je nekakšen člančič / star. prihajali so po nekakšnem ustaljenem redu nekem 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to mora biti nekakšna pomota / postaja je nekakšne tri kilometre odtod nekàkšno tudi nekákšno stil. nékakšno prisl., zastar. nekako: nekakšno tri dni bo od tega ♪
  6.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
  7.      nekatérekráti  in nekatére kráti prisl. (ẹ̄-á) zastar. 1. nekajkrat, nekolikokrat: nekaterekrati je dečka celo pobožala 2. velikokrat, večkrat: na to sem že nekaterekrati namignil ♪
  8.      nekatérnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., ekspr. oseba ali stvar, ki je znana, a se noče, ne more imenovati; nekateri: predstave so se udeležili le nekaterniki; nekaternikom to ne bo prav // posameznik: to znajo samo redki nekaterniki / on in še peščica nekaternikov vedno trdi svojo ♪
  9.      nèkázen  -zna -o prid. (ȅ-á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo po nekaznem obrazu ∙ knjiž., redko nekazen pritlikavec iznakažen ♪
  10.      nèkaznovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti ♪
  11.      nekdánji  -a -e prid. (ā) ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko // nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec ● ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.: pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant ♪
  12.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  13.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati ♪
  14.      nèkmèt  -kméta m, im. mn. nèkmétje stil. nèkméti (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) kdor ni kmet: last, zemlja nekmetov ♪
  15.      nèkolegiálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) pog. netovariški, neprijateljski: biti nekolegialen / nekolegialni odnosi ♪
  16.      nekólikanj  prisl. (ọ̑) star. nekoliko: nekolikanj prepiha ne bo škodilo / jeza se mu je nekolikanj polegla / postopek je nekolikanj čuden ♪
  17.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  18.      nèkompeténten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kompetenten: za to stvar nekompetentni organi / za presojanje umetnosti je nekompetenten ♪
  19.      nèkompromitíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja ♪
  20.      nèkomuníst  -a m (ȅ-ȋ) kdor ni komunist: v boju je padlo tudi veliko delavcev nekomunistov; komunisti in nekomunisti ♪
  21.      nèkoordiníranost  -i ž (ȅ-ȋ) značilnost nekoordiniranega: nekoordiniranost dela / nekoordiniranost načrtov ovira izdelavo ♪
  22.      nèkorísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪
  23.      nékov  tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku ♪
  24.      nèkován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance ♪
  25.      nèkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit ♪

   15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA