Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (9.501-9.525)
- črnoborzijánstvo -a s (ȃ) ukvarjanje s črno borzo: obogatel je s špekulacijami in črnoborzijanstvom ♪
- črnobradàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima črno brado: temnopolt, črnobradat človek ♪
- črnógelj -glja m (ọ́) slabš. kdor ima črno, temno polt ♪
- črnoglávka -e ž (ȃ) 1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju 2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris ♪
- črnoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. kdor vidi vse v življenju slabše, kot je: nekaterim črnogledom se je zdel načrt neizvedljiv ♪
- črnogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki vidi vse v življenju slabše, kot je: opogumil je črnoglede malodušneže / črnoglede misli; črnogleda napoved o usodi človeštva 2. redko ki jezno, neprijazno gleda: oblasten in črnogled fašistični oficir črnoglédo prisl.: črnogledo razpoložen ♪
- črnoglédnost -i ž (ẹ́) lastnost črnogledega človeka: pesnikova mračnost in črnoglednost / zdaj je črnoglednost neutemeljena ♪
- črnokóž -a -e prid. (ọ̑ ọ̄) ki je črne, temne kože: črnokoži Afričani ♪
- črnokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je črne, temne kože: črnokožni delavci ♪
- črnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima črne, temne oči: črnooka deklica ♪
- črnopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je črne, temne polti: črnolas in črnopolt mož / črnopolti Afričani ♪
- črnošólec -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
- črnôta -e ž (ó) knjiž. črnina, črnjava: črnota njenih las / odsev stoterih luči je sijal v črnoto nad mestom ♪
- črnúh -a m (ū) slabš. 1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov // kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza 2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas 3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi // duhovnik: mimo je prišel neki črnuh 4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal ♪
- črnúha -e ž (ū) slabš., redko, rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha ♪
- črnúlja -e ž (ú) slabš., redko ženska, ki ima črne lase, temno polt: z neko črnuljo se je poročil ♪
- črnúška -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška ♪
- črpálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor dela s črpalnimi napravami: vrtalci in črpalci nafte; črpalec vode ♪
- črpalíšče -a s (í) prostor s črpalnimi napravami, kjer se črpa: zgradili so črpališče in glavni vod za mestni vodovod; število naftnih črpališč narašča ♪
- črpálka -e ž (ȃ) priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka ♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka // navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki ♪
- črpálnica -e ž (ȃ) 1. stavba s črpalnimi napravami: otvoritev črpalnice za novi vodovod 2. zastar. črpalka ♪
- čŕpanje -a s (r̄) glagolnik od črpati: črpanje nafte, vode / črpanje literarnozgodovinskega gradiva ♪
- čŕpati -am nedov. (r̄) 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca 2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda 3. redko jemati moč, slabiti: vročina črpa telo črpajóč -a -e: črpajoč iz svojih bogatih izkušenj ♪
- čŕt 3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ) nar. krčevina, poseka: črti in lazi ♪
- čŕta -e ž (ŕ) 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd 5. obris, kontura:
črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije ● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna
črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema ◊ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta ♪
9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601