Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (9.326-9.350)


  1.      četverobòj  -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik ♪
  2.      četverokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
  3.      četverolíst  -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. četverolisten ♪
  4.      četveronóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj ♪
  5.      četverorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri robove: četverorob les, steber ♦ bot. četverorobo steblo ♪
  6.      četveroškŕgar  -ja m (ȓ) nav. mn., zool. glavonožci z dvema paroma škrg, Tetrabranchiata ♪
  7.      četverovpréžnik  -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
  8.      četvórček  -čka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: trojčki in četvorčki 2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanuje v četvorčku ◊ filat. štiri znamke, iztrgane iz pole v obliki pravokotnika; min. skupina štirih kristalov iste rudnine ♪
  9.      četvórica  -e ž (ọ̑) skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib ♪
  10.      čévelj  -vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez ∙ ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha // nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami 2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji 3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja // nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren) ◊ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge ♪
  11.      čéveljc  -a [vǝl] m (ẹ̑) nav. mn., star. manjši čevelj: kupila mu je pisano čepico in rdeče čeveljce; deklica v mehkih, svetlih čeveljcih ◊ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus ♪
  12.      čez  predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno c) po površini: smeh se razlije čez obraz č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi? // za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto 2. za izražanje časa a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo 3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto dinarjev; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag // star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge 4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni ● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; žarg., šol. izprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ šport. tek čez drn in strn ♪
  13.      čézinčéz  in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi ♪
  14.      čezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci ♪
  15.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja ♪
  16.      čezoceánski  -a -o prid. (ȃ) 1. ki poteka ali se giblje z ene strani oceana na drugo: čezoceanski kabel; čezoceanski letalski promet; čezoceanska ladja / čezoceansko jadranje 2. ki je onstran oceana: čezoceanske posesti ♪
  17.      čezróbnik  -a m (ọ̑) teh. tipka na pisalnem stroju, ki omogoča tipkanje čez določen rob ♪
  18.      čì  medm. (ȉ) posnema glas jerebice ali nekaterih drugih ptic: či či či, se sklicujejo jerebice ♪
  19.      číbka  -e ž (ȋ) manjšalnica od čiba: petelinček in čibka ♪
  20.      číčka  -e ž (ȋ) nav. mn., ekspr., v zvezi čička (in) čačka čačka: težko prebira otroške čičke in čačke / dostavil je svojo čičko čačko / knjiž. prepirajo se za svoje čičke in čačke ♪
  21.      číčkati  -am nedov. in dov. (ȋ) otr. sedeti: lepo čičkaj pa pridna bodi / ekspr. imenitno boste čičkali v tem naslanjaču číčkati se dov. sesti: čičkaj se ♪
  22.      čígar  zaim. neskl. (ȋ) izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč ♪
  23.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš? ♪
  24.      čigáver  [vǝr] zaim. neskl. (ȃ) star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče ♪
  25.      čigávršen  -šna -o zaim. (ȃ) redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč ♪

   9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA