Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (9.176-9.200)


  1.      cvŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu ♪
  2.      cvrkút  -a m (ȗ) oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi: slišim radosten cvrkut ptic ♪
  3.      cvrkútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila ♪
  4.      cvrtína  -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec) ♪
  5.      cvŕtje  -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje ♪
  6.      cvrtnják  -a m (á) 1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi: cvrtnjaki s slanino, klobaso 2. cvrtnik ♪
  7.      čáčka  -e ž (ȃ) nav. mn. 1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko 2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko // podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami 3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke ♪
  8.      čádavec  -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve ♪
  9.      čáj  -a m (ȃ) 1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj // posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; zavitek ruskega čaja ♦ farm. odvajalni, prsni čaj 2. v zahodnih deželah popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih ♪
  10.      čáj  -te medm. (ā) nar. čakaj, počakaj: čaj, da pogledam / čaj, kako se že pišeš? / čaj, ti že pokažem! ♪
  11.      čajánka  -e ž (ȃ) družabna prireditev, pri kateri se postreže s čajem in prigrizkom: za rojstni dan je priredila čajanko; povabiti na čajanko ♪
  12.      čajárna  -e ž (ȃ) zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn ♪
  13.      čájca  -e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec) ♪
  14.      čájček  -čka m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka? ♪
  15.      čájevec  -vca m (ȃ) grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca ♪
  16.      čajevína  -e ž (í) knjiž. kofein, tein ♪
  17.      čák  -te medm. (ā) pog. čakaj, počakaj: čak, kaj si se vrnil? / čak me, hinavec! ♪
  18.      čákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati ♪
  19.      čakálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čakanje: skrajšati je treba čakalno dobo za sprejem v zdravilišče; nabralo se je že veliko čakalnih ur ♦ jur. čakalni čas, rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti ♪
  20.      čakálnica  -e ž (ȃ) soba za čakanje: polna čakalnica pacientov; kolodvorska čakalnica; čakalnica drugega razreda; čakalnica za matere z otroki ♪
  21.      čákati  -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice ♦ lov. šel je čakat lisico // živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev // navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen // biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka ● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj ♪
  22.      čámpelj  -plja tudi -na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj ♪
  23.      čánkar  -ja m (á) med. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni: mehki, trdi čankar ♪
  24.      čápa  -e ž (á) nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše ♪
  25.      čapljáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska ♪

   9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA