Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (9.169-9.193)



  1.      cvírnati  -am nedov. () pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali!
  2.      cvrčálen  -lna -o prid. () zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
  3.      cvrčálo  -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov
  4.      cvrčánje  -a s () glagolnik od cvrčati: cvrčanje murnov, kobilic, lastovic / cvrčanje masti na štedilniku; cvrčanje sveče
  5.      cvŕček 1 -čka m () zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki
  6.      cvŕček 2 -čka m () 1. lov. užitna drobovina divjačine: vzeti ves cvrček iz prsne votline 2. nar. zahodno jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: napravila ti bom cvrček s slanino
  7.      cvréti  cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku
  8.      cvŕkniti  -em dov.) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu
  9.      cvrkút  -a m () oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi: slišim radosten cvrkut ptic
  10.      cvrkútniti  -em dov.) 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
  11.      cvrtína  -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec)
  12.      cvŕtje  -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje
  13.      cvrtnják  -a m (á) 1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi: cvrtnjaki s slanino, klobaso 2. cvrtnik
  14.      čáčka  -e ž () nav. mn. 1. črta, narejena brez pravega namena: otrok dela čačke po papirju; potegniti čačko 2. slabš. nerazločno napisana črka: težko berem njegove čačke; čačke in čičke / podpisal se je z veliko čačko // podpis, ime: turisti mažejo zid s svojimi čačkami 3. knjiž., ekspr., v zvezi čička (in) čačka drobnarija, malenkost: prepirajo se za svoje čičke in čačke
  15.      čádavec  -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve
  16.      čáj  -a m () 1. pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca / elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj // posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; zavitek ruskega čaja ♦ farm. odvajalni, prsni čaj 2. v zahodnih deželah popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih
  17.      čáj  -te medm. (ā) nar. čakaj, počakaj: čaj, da pogledam / čaj, kako se že pišeš? / čaj, ti že pokažem!
  18.      čajánka  -e ž () družabna prireditev, pri kateri se postreže s čajem in prigrizkom: za rojstni dan je priredila čajanko; povabiti na čajanko
  19.      čajárna  -e ž () zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem: prizori iz kavarn in čajarn
  20.      čájca  -e ž () nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec)
  21.      čájček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od čaj: imeniten čajček si skuhala; otr. bi pila čajček, punčka?
  22.      čájevec  -vca m () grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca
  23.      čajevína  -e ž (í) knjiž. kofein, tein
  24.      čák  -te medm. (ā) pog. čakaj, počakaj: čak, kaj si se vrnil? / čak me, hinavec!
  25.      čákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati

   9.044 9.069 9.094 9.119 9.144 9.169 9.194 9.219 9.244 9.269  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA