Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (7.926-7.950)



  1.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten
  2.      bélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
  3.      belobŕdski  -a -o prid. () arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka
  4.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matepretlačen krompir in fižol z ocvirki
  5.      belolásec  -sca m () kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca
  6.      beloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
  7.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  8.      bélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljudi bele rase: belske poteze obraza / zaprli so cesto, ki povezuje črnsko in belsko naselje
  9.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  10.      bencín  -a m () vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijačefarm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto
  11.      bencinovòd  -óda m ( ọ́) teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore
  12.      bendíma  -e ž () nar. zahodno trgatev: bogata bendima
  13.      beneficírati  -am dov. in nedov. () jur., navadno v zvezi z doba šteti, upoštevati več, kot dejansko je: beneficirati delovno, zavarovalno dobo beneficíran -a -o: beneficiran delovni staž
  14.      benéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje
  15.      Benétke  -nétk ž mn. (ẹ̑) v zvezah: iron. tu gor se usedi, pa boš Benetke videl kar pričakuješ, ne boš dobil; ekspr. tako te bom, da boš Benetke videl zelo te bom pretepel
  16.      bengalín  -a m () tekst. gosta svilena ali polsvilena ripsasta tkanina za obleke, blazinjenje pohištva
  17.      bengálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Bengalijo: bengalski pisatelj / bengalski ogenj bengalični ogenjzool. bengalski tiger tiger, ki živi v Aziji, Panthera tigris
  18.      benígen  -gna -o prid. () med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden
  19.      bénzaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav
  20.      benzóa  -e ž (ọ̑) dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
  21.      béra  tudi bíra -e ž (ẹ́; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
  22.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svojeigr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
  23.      beračón  -a m (ọ̑) slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona
  24.      beráški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na berače: a) beraška malha ∙ priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb ♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju 2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
  25.      berbêrec  -rca m () vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu

   7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001 8.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA