Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (7.476-7.500)


  1.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
  2.      artikulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi; artikulacijska napaka ♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov ♪
  3.      artileríja  -e ž (ȋ) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji ♪
  4.      artileríst  -a m (ȋ) vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu ♪
  5.      artíst  -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist ♪
  6.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis ♪
  7.      artístika  -e ž (í) 1. dejavnost artistov: razlika med artistiko in splošno telesno vzgojo 2. redko artizem: njegova orkestralna artistika ♪
  8.      artístka  -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu ♪
  9.      artízem  -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
  10.      arzenál  -a m (ȃ) 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami ♪
  11.      ás 1 -a m (ȃ) 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as ♪
  12.      às  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila ♪
  13.      aséptika  -e ž (ẹ́) med. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki ♪
  14.      asertóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega ♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi ♪
  15.      asésor  -ja m (ẹ̑) v nekaterih državah prisednik, član sodnega zbora ♪
  16.      asfált  -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih ♪
  17.      asfaltíranje  -a s (ȋ) glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste; stroj za asfaltiranje ♪
  18.      asfaltírati  -am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran -a -o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče ♪
  19.      asfodél  -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje ♪
  20.      asignatár  -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana ♪
  21.      àsimétričen  -čna -o prid. (ȁ-ẹ́) ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev ♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino ♪
  22.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje ◊ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi ♪
  23.      asimilatóričen  -čna -o prid. (ọ́) ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture ♪
  24.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
  25.      asíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪

   7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA