Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (6.644-6.668)



  1.      zaostrítev  -tve ž () glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja
  2.      zapečátenje  -a s () glagolnik od zapečatiti: poskrbeti za zapečatenje zapuščine
  3.      zapésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa
  4.      zapétež  -a m (ẹ̑) ekspr. nedostopen, nepriljuden človek: osamljenost zapetežev
  5.      zapítek  -tka m () znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo: plačati, poravnati zapitek / imeti dovolj denarja za zapitek
  6.      zaplamti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplamti 2. ekspr. zažareti: nebo zaplamti / pesn. njene temne oči so zaplamtele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: življenjska sila v njej je znova zaplamtela; med njima je zaplamtelo sovraštvo ● ekspr. ko jo je zagledal, je ves zaplamtel se zelo čustveno vznemiril
  7.      zaplenítev  -tve ž () zaplemba: obsodili so ga na večletni zapor in zaplenitev premoženja
  8.      zaplétek  -tka m (ẹ̑) star. zaplet: opazovati zapletek položaja / vse je šlo brez zapletkov / duševni zapletki / dramski zapletek
  9.      zaplenost  -i ž (é) lastnost, značilnost zapletenega: upoštevati zapletenost položaja, problema, vprašanja; zapletenost spora / zapletenost delovanja računalnika; zapletenost zgradbe organizma; zapletenost življenja
  10.      zaplodítev  -tve ž () glagolnik od zaploditi: zaploditev zdravih potomcev / zaploditev mrčesa v mlaki
  11.      zaplóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki raste za plotom: koprive in druge zaplotne rastline // ekspr. nepomemben, navaden: od zaplotnega učitelja se je prebil do uglednega profesorja 2. ekspr. skriven, zahrbten: zaplotno ravnanje
  12.      započétek  -tka m (ẹ̑) star. začetek: započetek novega gibanja
  13.      zapomnítev  -tve ž () glagolnik od zapomniti si: zapomnitev števila; odvisnost znanja od zapomnitve
  14.      zaposlítev  -tve ž () 1. glagolnik od zaposliti: zavrniti zaposlitev kandidata; prositi za zaposlitev; reševati problem zaposlitve mladih; pogodba o zaposlitvi / zaposlitev otrok z raznimi dejavnostmi / odločiti se za zaposlitev v grafičnem podjetju ♦ šol. tiha zaposlitev samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak od njih tiho opravlja svojo nalogo // redko zaposlenost: potrdilo o zaposlitvi / velika zaposlitev žensk v tekstilni industriji 2. delo na podlagi delovnega razmerja: dati, ponuditi komu zaposlitev; dobiti, iskati, najti zaposlitev / navesti dosedanje zaposlitve; kraj zaposlitve; delavec brez zaposlitve / honorarna zaposlitev; polna, redna zaposlitev; priložnostna, stalna, začasna zaposlitev
  15.      započi se  -čem se dov., zapoci se zapotete se; zapokel se zapokla se (é) nar. opoteči se: zapotekel se je in padel
  16.      zapotegníti  in zapogniti -em dov. ( ẹ́) 1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer: kadar je govoril, je ustnice nekoliko zapotegnil; zapotegniti kotičke ust navzdol / zaničljivo je zapotegnil obraz namrdnil 2. povzročiti, da traja kaj dalj časa; potegniti: zapotegniti pogovor / kaj, je zapotegnil zapotegníti se in zapogniti se zavleči se: branje se je zapotegnilo pozno v noč zapognjen -a -o: zapotegnjena govorica; zapotegnjena usta ∙ zapotegnjen obraz dolg in ozek; prisl.: zapotegnjeno reči
  17.      zapovŕsten  -tna -o prid. () 1. ki leži, se nahaja za drugim: zapovrstni obrambni jarki; zapovrsten niz vagonov 2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zapovrstna klina / dve zapovrstni leti je bila toča / zapovrstni dogodki / zapovrstna številka zaporedna zapovŕstno prisl.: razporejati zapovrstno
  18.      zapoznítev  -tve ž () glagolnik od zapozniti: zapoznitev razvoja
  19.      zapŕtek  -tka tudi zaprk -tkà m (; ǝ̏ ) 1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek 2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi
  20.      zapuhti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti: iz dimnika je zapuhtel oblak dima 2. razširiti se in biti zato zaznaven z vohom: po sobi je zapuhtel oster vonj 3. začeti puhteti: toliko časa je kurila, da je peč zapuhtela / ekspr. gozd je zapuhtel v sopari
  21.      zapustítev  -tve ž () glagolnik od zapustiti: zapustitev stražarskega mesta / zapustitev otroka / zapustitev dela
  22.      zarástek  -tka m () zarastlina: zarastki na veji
  23.      zaredítev  -tve ž () glagolnik od zarediti: zareditev rakov v reki / zareditev mrčesa v stanovanju
  24.      zarosítev  -tve ž () glagolnik od zarositi: zarositev šip
  25.      zarotítev  -tve ž () glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec

   6.519 6.544 6.569 6.594 6.619 6.644 6.669 6.694 6.719 6.744  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA