Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (6.601-6.625)



  1.      zahven  -vna -o prid., zahvnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi 2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven // ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga zahvno prisl.: zahtevno reči
  2.      zahvnež  -a m (ẹ̑) ekspr. zahteven človek: takemu zahtevnežu ni mogoče vedno ustreči
  3.      zahvnica  -e ž (ẹ̑) redko zahtevna ženska: ta ženska je velika zahtevnica ◊ adm. listina, v kateri se navede količina in vrsta materiala, zahtevanega v skladišču
  4.      zahvnik  -a m (ẹ̑) redko kdor kaj zahteva: plačati, ugoditi zahtevniku
  5.      zahvnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zahtevnega: zahtevnost izpitne komisije se je nekoliko zmanjšala; zahtevnost kupcev / zahtevnost pri ocenjevanju / zahtevnost dela, naloge; tehnološka zahtevnost proizvodnje
  6.      zaihti  -ím dov. (ẹ́ í) močno, krčevito zajokati: ko je to slišala, je zaihtela; zaihteti od bolečine; na ves glas zaihteti // knjiž. zajokati: tiho zaihteti ● knjiž. oprosti mi, je zaihtel ihte rekel
  7.      zainteresíranec  -nca m () publ. interesent: zainteresiranci za stanovanja
  8.      zainteresíranost  -i ž () publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo // prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost
  9.      zainteresírati  -am dov. () publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti: zainteresirati mladino za glasbo, šport / predavanje mora poslušalca zainteresirati // spodbuditi k čemu, pridobiti za kaj: zainteresirati delavce za večjo proizvodnjo / to ga je zainteresiralo za nadaljnje sodelovanje zainteresírati se dobiti, pokazati zanimanje, nagnjenje za kaj: zainteresirati se za računalništvo zainteresíran -a -o: zainteresiran kupec; biti zainteresiran za razvoj, neustalj. na razvoju česa; sam.: sporočiti zainteresiranim rok za oddajo prošenj
  10.      zajéten  -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄) ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost a) glede na obseg, širino: zajeten moški; zajetno telo bika / zajeten vrat širok b) glede na prostornino: zajeten sod; zajetna košara c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev; zajetna knjiga č) glede na premer: zajeten obseg d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa; zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika
  11.      zajezítev  -tve ž () glagolnik od zajeziti: zajezitev hudournika, reke / zajezitev epidemije / zajezitev prometa / velikost, višina zajezitve
  12.      zakasnítev  -tve ž () glagolnik od zakasniti: mrzlo poletje bo povzročilo zakasnitev zorenja / zmanjšati zakasnitve in izostanke ♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči
  13.      zaklenítev  -tve ž () glagolnik od zakleniti: zaklenitev vrat
  14.      zaklétev  -tve ž (ẹ̑) 1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: ob zakletvi se je drevo posušilo // posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletve // beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovoriti zakletev 2. ekspr. odločitev, sklep glede česa, podkrepljen s kletvijo: uresničiti zakletev ● zastar. vojaška zakletev vojaška prisega, slovesna izjava
  15.      zaključítev  -tve ž () glagolnik od zaključiti: pravočasna zaključitev del / zaključitev ocen
  16.      zakostenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela zakostenèl in zakostenél -éla -o: zakostenel hrustanec
  17.      zakotalítev  -tve ž () glagolnik od zakotaliti: zakotalitev obroča / zakotalitev telesa
  18.      zakótek  -tka m (ọ̑) manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: priti iz zakotka skladišča; postaviti kovček v zakotek ob ognjišču, pri oknu // manjši, težje opazen, skriven prostor, kraj: po zakotkih skrivajoče se živali / roparji imajo svoje zakotke na robu puščave
  19.      zakóten  -tna -o prid., zakótnejši (ọ̑) 1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega // ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna gostilna; zakotna vas / zakoten časopis / zakotna kritika 2. ekspr. ki za plačilo opravlja kako dejavnost, čeprav zanjo nima dovoljenja: zakoten obrtnik, posredovalec ◊ jur. zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči; vet. zakotni bik bik, ki ni uradno potrjen za oplojevanje
  20.      zakrnítev  -tve ž () glagolnik od zakrneti ali zakrniti: zakrnitev organa / čustvena zakrnitev
  21.      zaledenítev  -tve ž () glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala ● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju
  22.      zalêtel  -éla [e] mẹ́) ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel
  23.      zalêtel  -éla -o [e] prid.ẹ́) knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki
  24.      zalela  -e ž (ẹ̑) ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela
  25.      zalelo  -a s (ẹ́) slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA