Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (651-675)



  1.      stnik  -a m (ẹ̑) avt. kdor opravlja postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa, preizkuševalec: testniki preizkušajo vzdržljivost avtomobilov
  2.      testó  -á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo ● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnostiagr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči
  3.      testón  -a m (ọ̑) les. zelo tanka bukova ali jelova deska za čelne stranice zabojev zlasti za južno sadje: izdelovati tavolete in testone
  4.      testosterón  -a m (ọ̑) med. moški spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona
  5.      stoven  -vna -o prid. (ẹ̑) redko sten: testovna vprašanja
  6.      šč  -a -e tudi -à -è [tǝšč] prid., tudi neskl. (ǝ̏ ǝ̀, ) navadno v povedni rabi ki tega dne še ni jedel: danes sem še tešč; tešča je odšla na pot ● star. tešče žitno zrno prazno, jalovo šči -a -e sam.: samo tešči lahko dajo kri; na tešče je vzel zdravilo v stanju, ko tega dne še ni jedel; ekspr. že na tešče je pijan navsezgodaj
  7.      ščost  -i [tǝšč] ž (ǝ̀) stanje teščega človeka ali živali: teščost pred operacijo
  8.      tešílo  -a s (í) star. tolažba, uteha: iskati tešila v veseli družbi / to prepričanje mu je bilo v tešilo
  9.      tešíti  -ím tudi šiti -im nedov., ši ( í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem
  10.      tešljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki teši: tešljiva tolažba
  11.      ta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
  12.      taničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč
  13.      tetaníja  -e ž () med. bolezen z dolgotrajnimi krči, navadno zaradi pomanjkanja kalcija v krvi: zdraviti tetanijo ♦ vet. pašniška tetanija ki se pojavlja pri kravah molznicah na paši
  14.      tanus  -a m (ẹ̑) med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč: cepiti proti tetanusu
  15.      tanusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum
  16.      te  medm. () 1. izraža začudenje, nejevoljo: tete, zakaj si to naredil 2. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: tete, si mu rekel, pa ravno ti / kdo bi to verjel, tete() 3. izraža občudovanje: tete, glej ga korenjaka / tete, je mlasknil, ko jo je pogledal
  17.      tica  -e ž (é) ljubk. teta: tetica mi je prinesla darilo / kot nagovor tetica, počakajte malo
  18.      tič  -íča m (é í) nar. koroško tetin mož: to je moj tetič
  19.      tika  -e ž (é) ljubk. teta: striček in tetika
  20.      tin  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na teto: tetin obraz / brati tetino pismo
  21.      tetíva  -e ž () vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
  22.      tetíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
  23.      tka  -e ž (é) ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka ∙ šalj. zvitorepa tetka lisica
  24.      tovec  -vca m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni
  25.      tetovíranec  -nca m () kdor je tetoviran: ogledovati si tetoviranca

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA