Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (6.294-6.318)



  1.      utopítev  -tve ž () glagolnik od utopiti: veliko število utopitev v rekah in bazenih; samomor z utopitvijo
  2.      utrdítev  -tve ž () glagolnik od utrditi: gramoz za utrditev cestišča / gospodarska utrditev podjetja / utrditev prijateljstva, medsebojnih vezi / utrditev miru, oblasti / utrditev znanja
  3.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala
  4.      uveljavítev  -tve ž () glagolnik od uveljaviti: prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic / uveljavitev slovenščine na vseh področjih / odločna uveljavitev sklepa, zahteve; uveljavitev pravice s silo, tožbo / gospodarska, umetniška uveljavitev
  5.      uvrstítev  -tve ž () glagolnik od uvrstiti: uvrstitev starih stvari med nove je povzročila zmedo / uvrstitev pesmi v zbirko / uvrstitev igre na spored / uvrstitev izdelka v najboljši razred / veseliti se uvrstitve v reprezentanco // šport. kar je določeno z mestom, na katero se kdo uvrsti: doseči dobro uvrstitev; z zmago si je moštvo popravilo uvrstitev
  6.      uzakonítev  -tve ž () glagolnik od uzakoniti: uzakonitev delavskega samoupravljanja
  7.      užalítev  -tve ž () glagolnik od užaliti: pozabiti užalitev
  8.      užítek  -tka m () 1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru // kar vzbuja, povzroča tak občutek: odpovedati se kakemu užitku; ekspr. hlastati za užitki; ekspr. zemeljski užitki; cigarete, pijača in drugi užitki / delo, igranje mu je užitek; vožnja je postala užitek // v povedni rabi, z nedoločnikom izraža ugodje ob dejanju, kot ga izraža nedoločnik: užitek je hoditi skozi pomladni gozd; poslušati njeno petje je užitek 2. jur. služnostna pravica uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: izgovoriti, pridržati si užitek; užitek gozda, zemljišča / dosmrtni užitek; nepravi užitek katerega predmet je potrošna stvar // služnostna uporaba stvari: dati hišo, kmetijo v užitek; imeti pravico do užitka
  9.      užíten  -tna -o prid., užítnejši (í ) 1. primeren, uporaben za uživanje: užitni deli rastlin; meso galebov ni užitno; ta hrana, pijača je sicer že stara, vendar je še užitna / užitne in neužitne gobe; ostrige in druge užitne školjke; užiten in strupen 2. ekspr. dober, kvaliteten: kosilo je bilo še kar užitno / užiten roman ● ekspr. fant se ji je zdel lep, užiten prijeten; ekspr. ta film je še danes užiten vreden gledanjaagr. užitna zrelost zrelost, pri kateri so plodovi najboljši za uživanje; bot. užitni smrček; jur. užitna pravica uživalna pravica
  10.      uživátelj  -a m () star. uživalec: uživatelj dohodkov / sam ni ustvarjal, bil pa je navdušen uživatelj literature
  11.      vabítelj  -a m () knjiž. vabilec: vabitelj in gostje
  12.      vadítelj  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov: smučarski, teniški vaditelj; vaditelj plavanja; tečaj za vaditelje / športni, vojaški vaditelj
  13.      vadíteljica  -e ž () ženska oblika od vaditelj: tečaj za vaditeljice / športna vaditeljica
  14.      vadíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na vaditelje: vaditeljski tečaj / vaditeljski izpit
  15.      vagánten  -tna -o prid. () knjiž. potepuški, klateški: vagantni študenti
  16.      vájeten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vajeti: vajetni obročki / pri vpreženi živini: vajetni konj konj, ki ima nadete vajeti; vajetna stran leva stran; sam.: vajetni šepa
  17.      vakánten  -tna -o prid. () knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto
  18.      valénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: ugotoviti, koliko je atom valenten / valentne možnosti besede
  19.      valítev  -tve ž () glagolnik od valiti2: za valitev primerna jajca
  20.      válter  tudi wálter -ja [val-] m (á) polavtomatska pištola nemškega tipa: streljati z valterjem
  21.      valúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno področje / valutna reforma
  22.      variánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na varianto: variantni načrt / variantna možnost
  23.      varie  -ja m (ẹ̑) v nekaterih deželah gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk: predstave v varieteju // nočni gostinski lokal s takim programom: poje, pleše po barih in varietejih
  24.      variejski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na variete: varietejski plesalec / varietejska točka / varietejsko gledališče
  25.      varieta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. različnost, raznovrstnost: varieteta mnenj / varieteta barv 2. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste in podvrste: ta vrsta ima več varietet / rastlinska, živalska varieteta; varieteta graha

   6.169 6.194 6.219 6.244 6.269 6.294 6.319 6.344 6.369 6.394  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA