Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (6.194-6.218)


  1.      upostavítev  -tve ž (ȋ) knjiž. vzpostavitev: upostavitev miru, reda / upostavitev diplomatskih odnosov / upostavitev domače vojske ustanovitev ♪
  2.      upoštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko upoštevati: upošteti okoliščine, razmere / upošteti predloge upoštét -a -o: poslano gradivo v zbirki še ni upošteto ♪
  3.      upoštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od upoštevati: upoštevanje javnega mnenja; upoštevanje razmer na podeželju / upoštevanje zakonov / premajhno upoštevanje pesnikov v berilih / upoštevanje slovenščine pri pouku tujih jezikov; izobraževati otroke za poklic z upoštevanjem prakse ● ob upoštevanju, pri upoštevanju vseh podatkov bi bili zaključki drugačni če bi upoštevali vse podatke; publ. izid je sprejemljiv ob upoštevanju mladosti tekmovalcev glede na mladost; publ. upoštevanja vreden nasprotnik pomemben, nevaren; publ. upoštevanja vredna investicija velika, pomembna ♪
  4.      upoštévati  -am nedov. in dov. (ẹ́) 1. delati, da kaj vpliva na ravnanje, odločitev, zaključke: sodnik je upošteval izpovedi prič; upoštevati okoliščine nesreče; pri načrtovanju upoštevati potrebe prebivalstva / družbeni plan upošteva gospodarska gibanja v preteklem letu / premalo je upošteval sostanovalce se jim je prilagajal // ravnati v skladu s čim: upoštevati predpis, zakon; voznik ni upošteval prometnega znaka / upoštevati nasvet, predlog / upošteval je njegovo pobudo; upoštevati reklamacijo; strogo upoštevati rok se ga držati; vse njegove želje so upoštevali izpolnili // imeti kaj za dejstvo: sporazum mora upoštevati dejansko stanje; upoštevati obstoječe politične tvorbe 2. delati, da je kaj kje vključeno, udeleženo, obravnavano: v knjigi je upošteval le pomembnejše avtorje; pri proučevanju dežele so upoštevali zlasti gospodarske in politične razmere / pri delitvi pomoči ga niso upoštevali; slovenščine v javnosti niso upoštevali uporabljali 3. prisojati komu pomembnost: zaradi slabotnosti ga tovariši niso upoštevali; na poveljstvu ga zelo upoštevajo / delo gospodinje družba premalo upošteva; šolska izobrazba se ne upošteva dovolj ● pomen tega dela se pokaže, če upoštevamo podobna dela v primerjavi s podobnimi deli; če se upošteva njegova mladost, so dosežki izredni glede na njegovo mladost upošteváje: upoštevaje okoliščine, so mu zmanjšali kazen upoštevajóč -a -e: oblikovati mesto, upoštevajoč prirastek prebivalstva; upoštevajoč razmere, bi to trajalo več let upoštévan -a -o: manj pomembni izdelki v seznamu niso upoštevani; razlike med bogatimi in revnimi so premalo upoštevane ∙ bil je v tistem času precej upoštevan pisatelj cenjen, priljubljen; bučno olje je v teh krajih zelo upoštevano se veliko uporablja ♪
  5.      upoštéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki se da upoštevati: pravno upošteven dogovor; za invalidsko zavarovanje upoštevna okvara / upoštevna osebnost pomembna ♪
  6.      upoštévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. značilnost upoštevnega: upoštevnost dogovora / upoštevnost njegovega gledališkega prizadevanja pomembnost ♪
  7.      upravítelj  -a m (ȋ) kdor kaj upravlja: postati upravitelj; imenovati upravitelja; upravitelj zgradbe / upravitelj sklada / šolski upravitelj šolski ravnatelj; upravitelj pošte upravnik pošte; upravitelj v Judeji pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci ♦ jur. stečajni upravitelj kdor med stečajnim postopkom vodi posle dolžnika in ga zastopa; navt. upravitelj stroja pomorski strojnik, ki upravlja ladijske stroje; rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo; zgod. deželni upravitelj do srede 18. stoletja zastopnik deželnega glavarja v času njegove odsotnosti in predsednik deželnega sodišča; dvorni upravitelj v nekaterih državah vodja dvornega urada; dvorni maršal ♪
  8.      upraviteljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti upravitelj: upraviteljevati posestvo / učiteljevati in upraviteljevati biti ravnatelj ♪
  9.      upravíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od upravitelj: upraviteljica sklada / šolska upraviteljica šolska ravnateljica ♪
  10.      upravíteljstvo  -a s (ȋ) 1. služba upravitelja: sprejeti upraviteljstvo posestva 2. urad upravitelja: oddati prošnjo v upraviteljstvu ♪
  11.      upredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od upredmetiti: upredmetenje ideje ♪
  12.      uprizorítelj  -a m (ȋ) 1. kdor pripravi, izvede uprizoritev odrskega dela: uprizoritelj posega v besedilo; uprizoritelj drame 2. ekspr. kdor izvede naprej pripravljen javen dogodek: uprizoritelj sodnega procesa ♪
  13.      uprizorítev  -tve ž (ȋ) 1. poustvaritev dramskega besedila z gledališkimi sredstvi: dovoliti, prepovedati uprizoritev; pozitivno oceniti uprizoritev komedije; pripraviti kostume, sceno za uprizoritev opere; sodelovati pri uprizoritvi; ljubljanska uprizoritev Strniševe drame / ekspr. krstna uprizoritev prva uprizoritev 2. ekspr. izvedba naprej pripravljenega javnega dogodka: uprizoritev demonstracij, sodnega procesa ♪
  14.      uravnotéženje  -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnotežiti: uravnoteženje ladje / uravnoteženje proizvodnje in prodaje / uravnoteženje vrtečih se delov stroja / dinamično, statično uravnoteženje ♪
  15.      uravnotéženost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost uravnoteženega: uravnoteženost čolna, ladje / uravnoteženost menjave / uravnoteženost kompozicije / duševna, vedenjska uravnoteženost uravnovešenost ♪
  16.      uravnoteževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnoteževati skodelici tehtnice 2. spravljati v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnoteževati svetovne vojaške sile b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnoteževati proizvodnjo in prodajo, proizvodnjo s prodajo // spravljati v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovešati: to čustvo ga je uravnoteževalo 3. teh. nameščati, oblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnoteževati kolesa, motor ♪
  17.      uravnotéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnotežiti skodelici tehtnice; ko se je presedel, se je čoln uravnotežil ♦ navt. uravnotežiti ladjo razmestiti tovor, gorivo, zaloge na ladji tako, da je stabilna 2. spraviti v stanje, v katerem so a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnotežiti vojaške sile v svetu b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnotežiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnotežiti kompozicijo // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovesiti: doživetje ga je duševno spet uravnotežilo; čustveno se uravnotežiti 3. teh. namestiti, izoblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnotežiti kolesa avtomobila; uravnotežiti krila letala; uravnotežiti motor, stroj / dinamično, statično uravnotežiti uravnotéžen -a -o: pameten, uravnotežen človek; izdatki so uravnoteženi z dohodki; prisl.: gospodarstvo se razvija uravnoteženo ♪
  18.      uredítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od urediti: končati ureditev; ureditev gradiva; ureditev po abecedi / ureditev pričeske; ureditev okolice novih blokov bo veliko stala / ureditev cest, zemljišč / ureditev hudournika / prostorska, urbanistična ureditev naselja / ureditev dostopa, elektrike, vode / ureditev stanovanja na podstrešju / miroljubna ureditev spora / tehnična ureditev knjige ♦ jur. ureditev meje določitev nejasne ali sporne meje zemljišča v nepravdnem postopku 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili o tem, kakšno stanje, ravnanje je pravilno, obvezno: gospodarska, politična ureditev / sprememba ustavne ureditve / notranja ureditev je zadeva države same // kar je določeno z enotami, ki kaj sestavljajo, in odnosi med njimi: organizacijska, upravna ureditev / federativna, regionalna ureditev države 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti: patriarhalna, rodovna ureditev je razpadla / kapitalistična, socialistična družbena ureditev ♪
  19.      uresničítelj  -a m (ȋ) kdor kaj uresniči: uresničitelj načrta, zamisli / uresničitelj obljube ♪
  20.      uresničítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uresničiti: hitra uresničitev načrta, sklepa / uresničitev grožnje, zahteve / uresničitev samega sebe // kar nastane s tem dejanjem: zgodovinske uresničitve te ideje so različne ● publ. ocenjevati najnovejšo uresničitev Cankarjevih Hlapcev uprizoritev, izvedbo ♪
  21.      uréter  -tra m (ẹ̄) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod: vnetje uretra ♪
  22.      urgénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. nujen, neodložljiv: urgentna zadeva / urgentne potrebe; urgentno vprašanje / položaj je urgenten zahteva nujno, takojšnjo rešitev 2. med. nanašajoč se na nujno, takojšnjo medicinsko pomoč: pacient je urgenten primer / urgentni blok skupina ambulant, laboratorijev, bolniških oddelkov s specialisti za nujno, takojšnjo medicinsko pomoč ♪
  23.      usahnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usahniti: usahnitev studenca / usahnitev materialnih virov ♪
  24.      uskladítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uskladiti: uskladitev delovanja naprav / uskladitev pokojnin z življenjskimi stroški / rok za uskladitev zakonskih predpisov ♪
  25.      uslúžnosten  -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti; uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis ♪

   6.069 6.094 6.119 6.144 6.169 6.194 6.219 6.244 6.269 6.294  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA