Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (5.469-5.493)



  1.      sprínterica  tudi šprínterica -e ž () nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice
  2.      sprínterka  tudi šprínterka -e ž () ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami
  3.      sprínterski  tudi šprínterski -a -o prid. () nanašajoč se na sprinterje ali sprint: sprinterski trening; sprintersko tekmovanje / sprinterska proga
  4.      sprostítev  -tve ž () 1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile 2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu
  5.      spróten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje 2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva // ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane ● knjiž., redko literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek nahitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti sprótno prisl.: sprotno plačevati dolgove
  6.      sprožítelj  -a m () knjiž. pobudnik, začetnik: sprožitelj gibanja ♦ jur. sprožitelj postopka
  7.      sprožítev  -tve ž () glagolnik od sprožiti, začeti: sprožitev puške; mehanizem za sprožitev orožja / sprožitev sodnega postopka, upravnega spora; sprožitev kemičnega procesa, reakcije
  8.      sprožítev  tudi izprožítev -tve ž () glagolnik od sprožiti, iztegniti: sprožitev prsta, roke
  9.      sprstenéti  -ím dov. (ẹ́ í) agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki sprstenèl in sprstenél -éla -o: sprstenele organske snovi
  10.      sprstenína  -e ž (í) agr. razkrojene organske snovi; humus: ta zemlja vsebuje dovolj sprstenine
  11.      sprstenínast  -a -o prid. (í) agr. ki vsebuje veliko sprstenine; humozen: sprsteninasta tla
  12.      spuhteti  ipd. gl. izpuhteti ipd.
  13.      spústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet
  14.      sramôten  -tna -o prid., sramôtnejši (ó) ki ni v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: sramoten beg; kesati se sramotnega dejanja, ravnanja; tako malomarno delo je sramotno / skleniti sramoten mir; sramotna kapitulacija // ki vzbuja prezir, obsojanje: ta poklic so imeli za sramoten; sramotna afera, zadeva; ekspr. kar dela z njo, je naravnost sramotno / ekspr. sramotno neznanje zelo velikoekspr. kmetijo je prodal za sramoten denar pretirano majhen znesek; sramotni oder nekdaj oder, na katerega so postavljali ljudi za kazen; publ. nikoli več se ne bo rešil tega sramotnega pečata te sramote sramôtno prisl.: sramotno pobegniti; sramotno se je pustil prevarati; sramotno nizko plačilo; sam.: narediti kaj sramotnega
  15.      sramonje  -a s (é) glagolnik od sramotiti: ni mogel prenašati njihovega sramotenja; javno sramotenje / kaznovati sramotenje zastave
  16.      sramotítev  -tve ž () glagolnik od sramotiti: sramotitev in smešenje koga
  17.      srborítež  -a m () ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže
  18.      sŕčastolísten  -tna -o prid. (-) ki ima srčaste liste: srčastolistna rastlina ♦ bot. srčastolistna mračica
  19.      srdítež  -a m () ekspr. kdor se zelo jezi: srditeža sta bila hitro pripravljena na pretep; nerazsoden srditež
  20.      srebrnolísten  -tna -o prid. () ki ima srebrno sive liste: srebrnolistne vrbe
  21.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški
  22.      srednjevŕsten  -tna -o prid. () ki ima zaželeno lastnost, kakovost v srednji meri: srednjevrstno vino / srednjevrstno umetniško delo / srednjevrsten pesnik
  23.      sredožen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi ◊ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor
  24.      sredožnost  -i ž (ẹ́) fiz. lastnost sredotežne sile: sredobežnost in sredotežnost; pren., knjiž. to zgodovinsko, kulturno in jezikovno središče še danes ohranja svojo sredotežnost
  25.      sredpôsten  -tna -o prid. (ó) rel., navadno v zvezi sredpostna nedelja četrta nedelja v postnem času

   5.344 5.369 5.394 5.419 5.444 5.469 5.494 5.519 5.544 5.569  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA