Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (5.419-5.443)



  1.      spékter  -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑) 1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter // vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov ◊ farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
  2.      spéktrofotométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo
  3.      spektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektra: izmeriti s spektrometrom / masni spektrometer
  4.      spetelíniti se  -im se dov.) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli
  5.      spéten  in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo
  6.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč
  7.      spisátelj  -a m () zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja
  8.      spisovátelj  -a m () zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig
  9.      splavítev  -tve ž () glagolnik od splaviti, spustiti: splavitev ladje / splavitev zaradi bolezni
  10.      splétek  -tka m (ẹ̑) manjšalnica od splet: spletek las / knjiž. spletek cvetja šopek (cvetja) / spletek predstav
  11.      spleteníca  -e ž (í) knjiž., redko pletena posoda, košara: spraviti kaj v spletenico / natočiti vino iz spletenice pletenke
  12.      spleteníčiti  -im dov.) slabš. 1. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: zanima ga, kaj bodo spleteničili o dogodku 2. zasnovati, naplesti: že spet so nekaj spleteničili proti njemu
  13.      splenka  tudi splenka -e ž (é; ẹ́) 1. knjiž., redko pletena posoda, košara: prenašati v spletenki / spletenka za voz 2. zastar. družica: nevesta in njene spletenke
  14.      splenost  -i ž (é) značilnost spletenega: spletenost las
  15.      splovítev  -tve ž () publ. splavitev: splovitev ladje
  16.      spočétek  -tka m (ẹ̑) star. nastanek: spočetek novega življenja / spočetek romana
  17.      spočéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na spočetje: spočetna zmožnost / spočetna doba ženske plodna doba ženske
  18.      spočítek  -tka m () star. počitek: potrebovati spočitek / popoldanski spočitek
  19.      spodbudítev  -tve ž () glagolnik od spodbuditi: spodbuditev s prijazno besedo / spodbuditev gospodarstva
  20.      spodleti  -ím tudi izpodleti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno spodlel in spodlel tudi izpodlel in izpodlel -éla -o: spodletel načrt, napad
  21.      spódnječeljústen  -tna -o prid. (ọ̑-) anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep
  22.      spojítev  -tve ž () glagolnik od spojiti: spojitev posameznih delov / spojitev pouka s proizvodnim delom / spojitev podjetij / odklanjati jezikovno spojitev
  23.      spokorítev  -tve ž () glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev
  24.      spoprijateljíti se  -ím se in spoprijáteljiti se -im se dov. ( í; ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci so se kmalu spoprijateljili; spoprijateljiti se s tujcem spoprijateljíti, in spoprijáteljiti knjiž. povzročiti prijateljsko razmerje: skupno delo jih je spoprijateljilo
  25.      sporočítev  -tve ž () glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova

   5.294 5.319 5.344 5.369 5.394 5.419 5.444 5.469 5.494 5.519  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA