Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (5.401-5.425)



  1.      sorazmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev ◊ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient
  2.      sórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sortestar. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovostičeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste sórtno prisl.: sortno čist
  3.      sortimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
  4.      sostenúto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zadržano
  5.      tekmoválec  -lca [c tudi lc] m (-) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce
  6.      tekmoválka  -e [k tudi lk] ž (-) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke
  7.      soteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči
  8.      soska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehodgeogr. ozek gorski prelaz
  9.      soskast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice
  10.      sòupošvati  -am nedov. in dov. (-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela
  11.      sòustanovítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev
  12.      sòustanovíteljica  -e ž (-) ženska oblika od soustanovitelj: soustanoviteljica revije
  13.      sòustanovíteljski  -a -o (-) pridevnik od soustanovitelj: soustanoviteljske pravice in dolžnosti
  14.      sòustanovíteljstvo  -a s (-) dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole
  15.      sòutemeljítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije
  16.      sòvŕsten  -tna -o prid. (-) zastar. istovrsten: sovrstni pojmi
  17.      sparítev  -tve ž () glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve
  18.      specialita  tudi špecialita -e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje 2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske
  19.      spékter  -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑) 1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter // vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov ◊ farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
  20.      spéktrofotométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo
  21.      spektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektra: izmeriti s spektrometrom / masni spektrometer
  22.      spetelíniti se  -im se dov.) ekspr. 1. pobahati se, postaviti se: s svojo vednostjo se speteliniti pred tujcem 2. razburiti se, vznemiriti se: spetelinil se je, ker so ga prezrli
  23.      spéten  in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo
  24.      spirométer  -tra m (ẹ̄) med. priprava za merjenje količine zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu: s spirometrom ugotoviti vitalno kapaciteto pljuč
  25.      spisátelj  -a m () zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA