Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (5.394-5.418)



  1.      solir  -ja m () obrt. samostojno vdelan drag kamen, zlasti briljant: prstan s soliterjem
  2.      solvénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekon. sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: solventen dolžnik, kupec; biti solventen; solventen in likviden ◊ kem. solventna ekstrakcija ekstrakcija raztopljene snovi s topilom, ki se z raztopino ne meša
  3.      somérnosten  -tna -o (ẹ́) pridevnik od somernost: somernostni elementi
  4.      sonáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sonato: sonatne značilnosti / prirediti sonatni večer / sonatna oblika oblika instrumentalnega stavka, ki je sestavljen iz treh delov, temelječih na dveh kontrastnih temah; večstavčna skladba v sonatni obliki v obliki, značilni za sonato
  5.      sonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov
  6.      sòpovzročítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije
  7.      sòpredlagátelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom predlagatelj česa: s sopredlagateljem podpisati zakonski osnutek
  8.      sorazmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev ◊ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient
  9.      sórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sortestar. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovostičeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste sórtno prisl.: sortno čist
  10.      sortimênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
  11.      sostenúto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zadržano
  12.      tekmoválec  -lca [c tudi lc] m (-) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce
  13.      tekmoválka  -e [k tudi lk] ž (-) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke
  14.      soteriolóški  -a -o prid. (ọ̑) rel. odrešenjski: soteriološki pomen velike noči
  15.      soska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehodgeogr. ozek gorski prelaz
  16.      soskast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben soteski: soteskaste ulice
  17.      sòupošvati  -am nedov. in dov. (-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela
  18.      sòustanovítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev
  19.      sòustanovíteljica  -e ž (-) ženska oblika od soustanovitelj: soustanoviteljica revije
  20.      sòustanovíteljski  -a -o (-) pridevnik od soustanovitelj: soustanoviteljske pravice in dolžnosti
  21.      sòustanovíteljstvo  -a s (-) dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole
  22.      sòutemeljítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije
  23.      sòvŕsten  -tna -o prid. (-) zastar. istovrsten: sovrstni pojmi
  24.      sparítev  -tve ž () glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve
  25.      specialita  tudi špecialita -e ž (ẹ̑) 1. posebna, izjemna vrsta blaga: v tej trgovini prodajajo specialitete iz vse Evrope; te cigarete so specialiteta ♦ farm. v tovarni izdelano zdravilo // posebna, izjemna hrana, jed, znana navadno v določenem kraju: v tej gostilni postrežejo z domačimi in tujimi specialitetami; pripravljati narodne specialitete; specialitete na žaru / teden specialitet madžarske kuhinje 2. ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njegova specialiteta so južnoameriški plesi / goljufova specialiteta so bile osamljene ženske

   5.269 5.294 5.319 5.344 5.369 5.394 5.419 5.444 5.469 5.494  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA