Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
TE (4.576-4.600)
- pretèmen tudi pretemèn -tèmna -o tudi -ó, stil. pretemán -mnà -ò [tǝm] prid. (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. preveč temen: pretemna barva; pretemna obleka / pretemna noč ∙ ekspr. prikazati kaj s pretemnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo temen: všeč so mu njene pretemne oči / temna pretemna je noč pretemnó in pretèmno prisl.: pretemno se oblači / v povedni rabi pretemno je, da bi kaj videl ♪
- pretenak gl. pretanek ♪
- pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev // težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije ∙ knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame pretenciózno prisl.: avtor
je zgodbo zastavil zelo pretenciozno ♪
- pretencióznost -i ž (ọ̑) knjiž. umetniška, strokovna zahtevnost: pretencioznost načrta / ekspr. njegovo besedilo je nasprotje pretencioznosti je preprosto, razumljivo ♪
- pretendènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. kdor izraža zahtevo po čem, navadno po naslovu, položaju: bil je pretendent za vodilni položaj v vladi / pretendent na prestol / je več pretendentov za nagrado kandidatov ♪
- pretendêntka in pretendéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od pretendent: pretendentka na prestol ♪
- pretendírati -am nedov. (ȋ) knjiž., v zvezi z na 1. izražati zahtevo po naslovu, položaju: pretendirati na mesto voditelja v stranki; ne pretendira na položaj v vladi / pretendirati na prestol 2. izraža namen, hotenje osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: pretendirati na znanstveno spoznavanje družbe / črtica ne pretendira na globljo psihološko analizo; knjiga pretendira na to, da bi bila znanstveno delo pisana je z namenom, da bi bila znanstveno delo ♪
- pretenek gl. pretanek ♪
- pretênje -a s (é) glagolnik od pretiti: pretenje in pregovarjanje ni pomagalo ♪
- preténtan -a -o prid. (ẹ̄) nar. presnet, šmentan: ti pretentani fant; pretentana trmoglavost ♪
- pretentáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental // pregovoriti, pridobiti: pretentala ga je, da je dovolil; ti me že znaš pretentati; pretentati koga z lepimi besedami // ogoljufati: pretental jo je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji pretentán -a -o: čutil se je pretentanega ♪
- pretentávati -am nedov. (ȃ) ekspr. pregovarjati, pridobivati: pretentavala ga je z lepimi besedami in ljubkovanjem ♪
- pretenzíja tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž. 1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol // nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo 2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije
napisati zgodovinsko knjigo ♪
- pretèp -épa m (ȅ ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep ♪
- pretepáč -a m (á) ekspr. kdor se (rad) tepe, pretepa: bil je pijanec in pretepač; vaški pretepači / miriti pretepače // kdor (rad) tepe, pretepa: bil je neusmiljen pretepač živine ♪
- pretepáčka -e ž (ȃ) ženska oblika od pretepač: kot deklica je bila jezljivka in pretepačka ♪
- pretépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od pretepati: pretepanje otrok je prepovedano; s pretepanjem ni nič dosegel ♪
- pretepáški -a -o prid. (á) ki se rad pretepa: pretepaški fantje / pretepaške navade ♪
- pretepáštvo -a s (ȃ) dejavnost pretepačev: boriti se proti pretepaštvu; bili so žrtve pretepaštva / kdaj ga bo minila razposajenost in pretepaštvo nagnjenje k tej dejavnosti ♪
- pretépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) večkrat zelo tepsti: že vsa leta jo mož pretepa; otroke pretepa s palico; pretepati do krvi / nehaj pretepati žival tepsti pretépati se medsebojno si dajati udarce: spet se pretepajo / rad se pretepa ∙ ekspr. ne bom se pretepal za tujce bojeval ♪
- pretepávati -am nedov. (ȃ) star. pretepati: pretepava ženo in otroke / pretepavati žival z bičem / otroci so se radi pretepavali ♪
- pretepênec -nca m (é) kdor je pretepen: pretepenca sta bila v nezavesti; močiti pretepenca ♪
- pretêpsti -têpem dov., pretépel pretêpla (é) zelo natepsti: v jezi je pretepel hčerko; pretepsti s palico; ekspr. nečloveško so ga pretepli; ekspr. pretepsti koga do mrtvega; pretepel ga je kot psa; ekspr. pretepel jo bo, da bo vsa črna ∙ ekspr. najrajši bi se pretepel zelo sem jezen nase pretepèn -êna -o: pretepeno telo; pretepen do krvi ∙ tak sem, kot bi bil pretepen zelo sem utrujen; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno ♪
- preteptáti -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) popolnoma, v celoti steptati: preteptati sneg / s smučmi preteptati skakalnico ♪
- pretêsen stil. pretesán -têsna -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno ♪
4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676