Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (4.369-4.393)


  1.      preabstrákten  -tna -o prid. (ȃ) preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno ♪
  2.      prebíster  -tra -o prid. (í ȋ) 1. preveč bister, nadarjen: prebister je, da bi jim nasedel 2. ekspr. zelo bister, nadarjen: prebister učenec / biti prebistrega duha / prebistro razpravljanje 3. ekspr. zelo prozoren, čist: zagledali so prebister studenec ♪
  3.      prebítek  -tka m (ȋ) 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote // zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj 2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je / zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček ◊ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček ♪
  4.      prebíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. presežen, odvečen: prebitna energija, snov ♪
  5.      prebítenski  -a -o [tǝn] prid. (ȋ) nar. gorenjsko presnet, preklet: prebitensko dekle, kakšne težave imamo z njo prebítensko prisl. zelo, hudo: prebitensko imeniten možakar; prebitensko strupena ženska ♪
  6.      prebohôten  -tna -o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija ♪
  7.      prebrodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prebroditi: prebroditev reke / prebroditev krize, težav ♪
  8.      prebudítelj  -a m (ȋ) knjiž. buditelj: prebuditelj in učitelj ljudstva ♪
  9.      prebudítev  -tve ž (ȋ) prebujenje: prebuditev je bila neprijetna / narodnostna prebuditev ♪
  10.      precenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preceniti: precenitev moči, sposobnosti / precenitev literarnega dela ♪
  11.      precepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od precepiti: precepitev starejšega drevja ♪
  12.      predavátelj  -a m (ȃ) 1. kdor predava: zahvaliti se predavatelju; prijeten nastop današnjega predavatelja; pogovor med poslušalci in predavatelji 2. kdor se poklicno ukvarja s podajanjem učne snovi na srednji, višji, visoki šoli: pomanjkanje predavateljev na strokovnih šolah; predavatelj fizike / visokošolski predavatelji ♦ šol. predavatelj kdor predava na visokošolski ustanovi pomožne predmete; višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova ♪
  13.      predaváteljica  -e ž (ȃ) ženska oblika od predavatelj: predavateljica je seznanila poslušalce z modernim urejanjem stanovanja; pozdraviti predavateljico ♪
  14.      predaváteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predavatelje: nagrajevati univerzitetne predavatelje za predavateljsko in znanstveno delo / publ. pomanjkanje predavateljskega kadra predavateljev / predavateljski način govorjenja ♪
  15.      predelikáten  -tna -o prid. (ȃ) preveč delikaten: tako vprašanje je zdaj še predelikatno / to je predelikatno blago za delovno obleko ♪
  16.      predelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predeliti: predelitev hodnika ♪
  17.      predikáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predikat: predikatne značilnosti / predikatni del stavka ♪
  18.      prèdizpíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na čas pred izpitom: predizpitna trema ♪
  19.      predlagátelj  -a m (ȃ) kdor kaj predlaga: predlagatelj premirja / predlagatelj prošnje, računa ♪
  20.      predlagáteljica  -e ž (ȃ) ženska, ki kaj predlaga: predlagateljica izleta / predlagateljica računa / med predlagateljicami resolucije je tudi Jugoslavija ♪
  21.      predložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od predložiti: predložitev potrdila, računa / predložitev česa v obravnavo / predložitev izleta ♦ fin. menica, plačljiva ob predložitvi ♪
  22.      predmésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predmestje: predmestna hiša, krčma; predmestna ulica / predmestna zanikrnost / predmestni žargon ♪
  23.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  24.      prédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na prednost: prednostni položaj / prednostni vrstni red; prednostna razporeditev / prednostne naloge; prednostno gospodarsko področje / prednostne lastnosti ◊ avt. prednostna cesta cesta, na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; jur. prednostna pravica pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin; šah. prednostna pozicija ♪
  25.      prèdnovoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred novim letom: prednovoletno nakupovanje / veselo razpoloženje v prednovoletnih dneh ♪

   4.244 4.269 4.294 4.319 4.344 4.369 4.394 4.419 4.444 4.469  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA