Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (40.719-40.743)


  1.      zasvetlíkati se  -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ȋ) oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal // odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu // postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas ● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je ♪
  2.      zasvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. zaliti s svincem: zasvinčiti konce kablov ∙ knjiž. zasvinčiti carinsko pošiljko zaplombirati ♪
  3.      zasvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. zamazati, onesnažiti: zasvinjati obleko; s tem se vse zasvinja / zasvinjati cesto z blatom zasvinján -a -o: zasvinjana dvorana; zasvinjana voda ♪
  4.      zasviščáti  -ím dov. (á í) dati ostre, sikajoče glasove: suha trava je zasviščala pod nogami // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati take glasove: mine so zasviščale // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se slišijo taki glasovi: zasviščati z bičem ♪
  5.      zasvítati se  -am se dov. (ȋ) nav. 3. os. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval ♪
  6.      zasvojênost  -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave ♪
  7.      zasvojíti  -ím dov., zasvójil (ȋ í) 1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila 2. ekspr. vzbuditi v kom odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila zasvojèn -êna -o: biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba ♪
  8.      zašantáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. zašepati: zašantati zaradi bolečine v nogi / zašantati s hromo nogo // težko, nerodno iti, stopiti: zašantati po sobi ♪
  9.      zaščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: ptiči so zaščebetali 2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: pridite, pridite, je zaščebetala soseda ♪
  10.      zaščeméti  -ím [čǝm tudi čem] dov., zaščemì tudi zaščêmi (ẹ́ í) povzročiti zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: močna svetloba ga zaščemi / dim ga zaščemi v oči / oči so ga zaščemele / v nosu ga je zaščemel oster vonj; brezoseb. na vratu, v dlaneh ga je zaščemelo ♪
  11.      zaščíta  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od zaščititi: poskrbeti za zaščito / krema za zaščito kože / zaščita sadnega drevja pred divjimi živalmi / protipožarna zaščita; lakiranje in druga površinska zaščita / zaščita avtomobila / pravna, socialna zaščita; organizirati zdravstveno zaščito; zaščita delavcev, potrošnikov / zaščita domače industrije pred premočno tujo konkurenco / carinska zaščita / iskati pri kom zaščito; uživati zaščito koga / vzeti koga v zaščito zaščititi ga; napadati pod zaščito topov / zaščita izuma 2. kar koga ali kaj zaščiti: skale so bile dobra zaščita // organizacija, služba, katere namen je zaščititi koga: načelnik, vodja zaščite ◊ elektr. zaščita ukrep, s katerim se preprečuje nevarnost električnega toka za človeka, žival; ukrep za preprečevanje, ublažitev okvar v električnih napravah; diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno; načelnik civilne zaščite; zgod. Narodna zaščita med narodnoosvobodilnim bojem vojaška organizacija pod vodstvom glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet za zaščito naroda pred nasiljem okupatorjev in pred domačimi izdajalci; državno sodišče za zaščito države v stari Jugoslaviji sodišče, pristojno za zaščito državne ureditve ♪
  12.      zaščítiti  -im dov. (í ȋ) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa neprijetnega, nezaželenega: zaščititi obraz, telo; zaščititi površino s premazom; zaščititi se s kremo, rokavicami / zaščititi rastline, roke pred mrazom ♦ avt. zaščititi avtomobil premazati, pokriti spodnji del avtomobila s snovjo, ki preprečuje rjavenje // nav. 3. os. z obstajanjem na določenem mestu narediti, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega: stena jih je zaščitila pred dežjem 2. z določenim dejanjem, ravnanjem narediti, da kdo ne bi bil deležen česa neprijetnega, nezaželenega: v preiskavi je skušal zaščititi ostale osumljence / zaščititi predsednika s policisti ∙ po porodu se je zaščitila z uporabo kontracepcijskih sredstev je naredila, da ne bi zanosila, spočela 3. z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da kaj ne bi bilo deležno česa slabega, nezaželenega: zaščititi domačo industrijo, narodno manjšino; zaščititi redke rastline, živali / zaščititi ime izdelka; zaščititi izum s patentom / zaščititi kmetijske površine pred zazidavo / zaščititi z zakonom // z določenim ukrepom, pravnim predpisom narediti, da se kaj ne sme zmanjšati, odvzeti: zaščititi koristi, pravice koga zaščíten -a -o: z oblogo zaščitena mizna plošča; z zakonom zaščitene pravice; zaščitene rastline, živali ♦ jur. zaščitena kmetija kmetija, ki jo sme dedovati le en dedič; lov. zaščitena divjad divjad, ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti ♪
  13.      zaščítnica  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od zaščitnik: ta ženska je njena zaščitnica; zaščitnica ubogih / ekspr. noč je bila njihova zaščitnica / sv. Barbara je zaščitnica rudarjev 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki od zadaj ščiti, varuje večje vojaške enote na pohodu: poveljevati zaščitnici; zaščitnica brigade, kolone; predhodnica in zaščitnica / bataljon je ostal v zaščitnici ♪
  14.      zaščítnik  -a m (ȋ) 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem ♪
  15.      zašépati  -am dov. (ẹ̄) 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal ♪
  16.      zašepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: zašepetati besedo; gostje so prišli, mu je zašepetal / zašepetati na uho, v uho; pren., ekspr. drevje je zašepetalo zašepetán -a -o: zašepetana beseda ♪
  17.      zašibíti se  -ím se dov., zašíbil se (ȋ í) 1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: veje so se zašibile / ekspr. telo se mu je zašibilo pod nahrbtnikom; pren. zašibil se je pod težo bolečine 2. postati šibek, oslabel: kolena so se mu zašibila od utrujenosti / žena se je zašibila in sedla na klop zašibíti knjiž. 1. upogniti, ukriviti: sunek ga je zašibil v pasu 2. povzročiti, da je kaj šibko, oslabelo: strah mu je zašibil noge ♪
  18.      zašíti  -šíjem dov., zašìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije ● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo zašít -a -o: zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit ♪
  19.      zašívati  -am nedov., zašivájte; zašívala in zašivála (í) s šivanjem delati kaj celo: prala in zašivala mu je njegova mati / dov., nar. zahodno naslednji teden si bo zašivala obleko sešila ♪
  20.      zaškíliti  -im dov. (í ȋ) nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja: z očmi je rahlo zaškilil ∙ namrščil se je in zaškilil na prijatelja poškilil ♪
  21.      zašklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: kosilnice so zašklopotale 2. dati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: dež je zašklopotal po strehi / puška je zašklopotala // povzročiti take glasove: zašklopotati s težkimi škornji ♪
  22.      zaškrabljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove: za omaro je zaškrabljala miš // ekspr. povzročiti rahle, neizrazite glasove sploh: v vratih je zaškrabljal ključ 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročiti rahle, votle glasove: dež je zaškrabljal po strehi ♪
  23.      zaškrebljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove: miš je zaškrebljala pod podom // pri hoji s kopiti, kremplji povzročiti rahle, neizrazite glasove: konji zaškrebljajo po cesti // ekspr. povzročiti rahle, neizrazite glasove sploh: šipe v omari so zaškrebljale / pod nogami je zaškrebljal pesek 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročiti rahle, votle glasove: zunaj je zaškrebljal dež / na okno so zaškrebljale dežne kaplje (rahlo) udarile ♪
  24.      zaškrípati  tudi zaškripáti -ljem in -am, in zaškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove: kljuka, stopnica zaškriplje; kolesa težkega voza so zaškripala; vrata so zaškripala v tečajih; zavore zaškripljejo / pesek, sneg zaškriplje pod nogami / zobje so mu zaškripali od jeze; brezoseb. v kosteh mu je zaškripalo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratke, visoke glasove: jezno je zaškripal z zobmi 2. ekspr. škripajoč se premakniti: po ulici je zaškripal tramvaj 3. slabš. zaigrati, zlasti na violino: zaškripati znano melodijo / zaškripati na violino 4. ekspr. priti v stanje, ko kaj ne poteka več gladko, brez zastojev, težav: organizacija tekmovanja je zaškripala; brezoseb. ukrepali so, preden je zaškripalo ● ekspr. počakaj, je zaškripal jezno rekel ♪
  25.      zaškŕtati  -am dov. (ŕ) ob premiku dati kratke, rezke glasove: ključ v ključavnici je zaškrtal; vrata ograje zaškrtajo / pero je zaškrtalo po papirju / pesek je zaškrtal pod kopiti // povzročiti s čim take glasove: zaškrtati z zobmi / pod podom je zaškrtala miš ● ekspr. lahko te sliši, je zaškrtal jezno rekel ♪

   40.594 40.619 40.644 40.669 40.694 40.719 40.744 40.769 40.794 40.819  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA