Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (3.651-3.675)


  1.      operatêr  -ja m (ȇ) 1. zdravnik, ki operira: operater je svoje delo dobro opravil; je izvrsten operater; dela kot operater na kliniki 2. kdor dela s kakimi napravami ali nadzoruje njihovo delovanje: operater je moral projicirati film še enkrat; razpisati delovno mesto operaterja / filmski, radijski, tonski operater; operater snemalec; operater pri mehanografskem stroju ♪
  2.      operatêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od operater: ta zdravnica je tudi dobra operaterka / operaterka pri računalniku ♪
  3.      operatêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na operaterje: operaterski pomočnik v filmski ekipi / operaterska kabina ♪
  4.      operéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina 2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada operétno prisl.: operetno lahkotna vsebina filma ♪
  5.      opéten  tudi opêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) redko peten: opetni del čevlja ♪
  6.      opláten  -tna -o (ȃ) pridevnik od oplata: oplatna deska ♪
  7.      oplemenítenje  -a s (ȋ) glagolnik od oplemenititi: oplemenitenje človeka / duhovno oplemenitenje / oplemenitenje rude, tkanine; oplemenitenje z laki ♪
  8.      oplemenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile ♪
  9.      oplenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od opleniti: oplenitev gradu ♪
  10.      opletênka  tudi opleténka -e ž (é; ẹ́) knjiž., redko pletenka: spiti opletenko vina ♪
  11.      oplodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
  12.      oplutéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. spremeniti se v pluto: celične mrenice so oplutele ♪
  13.      oporočítelj  -a m (ȋ) jur. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino ♪
  14.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete ♪
  15.      opotèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. negotov, nestalen: oblast je minljiva in opoteča ∙ preg. sreča je opoteča ♪
  16.      opotéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. ki se opoteka: opotečen človek / opotečne noge ♪
  17.      opotêči se  -têčem se dov., opotêci se opotecíte se; opotékel se opotêkla se (é) majavo, negotovo a) stopiti, prestopiti se: opotekel se je in se zgrudil; hodil je počasi in se večkrat opotekel; opotekel se je kot pijan; pren., ekspr. tudi njemu se verz včasih opoteče ∙ ekspr. udaril ga je, da se je kar opotekel zelo ga je udaril b) s prislovnim določilom priti, oditi: opotekel se je iz sobe; v lokal se je opotekel pijan moški / opoteči se s ceste v jarek; opotekla se je v posteljo ♪
  18.      opotéčnost  -i ž (ẹ̄) star. negotovost, nestalnost: spoznal je opotečnost sreče ♪
  19.      opotékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opotekati se: brez opotekanja je prišel do postelje ♪
  20.      opotékati se  -am se nedov. (ẹ̑) majavo, negotovo a) hoditi, prestopati se: opotekal se je in padal; opotekal se je od slabosti, utrujenosti; opotekal se je pod težo bremena; opotekala se je kakor omamljena / počasi se je opotekala za njim; pren. jezik se mu opoteka b) s prislovnim določilom prihajati, odhajati: opotekal se je iz kleti; počasi se je opotekal v sobo ◊ navt. ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati opotekáje se: opotekaje se je vstal opotekajóč se -a -e: opotekajoč se je stopil k oknu; opotekajoča se hoja; prisl.: opotekajoče se oditi ♪
  21.      opotekàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se opoteka: opotekav bolnik; pijan je in opotekav / opotekava hoja / ekspr. opotekavo govorjenje opotekávo prisl.: opotekavo je odšla k vratom ♪
  22.      opozorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od opozoriti: opozoritev na napako / opozoritev nase ♪
  23.      oprašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice ♪
  24.      opredelítev  -tve ž (ȋ) 1. opis z navedbo bistvenih značilnosti: odkloniti prejšnjo opredelitev naroda; znanstvena opredelitev / ostra opredelitev sorodnih pojmov 2. glagolnik od opredeliti: opredelitev pojava / časovna opredelitev najdbe / natančna opredelitev nalog / prizadevanje za točno opredelitev avtorja / svetovnonazorska opredelitev; zagotovljena svoboda opredelitve / ti dogodki so zahtevali opredelitev od vsakogar ♪
  25.      opredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od opredmetiti: opredmetenje človekove biti ♪

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA