Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (35.501-35.525)



  1.      šamót  -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot
  2.      šamozít  -a m () min. temno zelena rudnina železov magnezijev silikat: nahajališče šamozita
  3.      šampánjec  -jca m () 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca
  4.      šampánjka  -e ž () šampanjska steklenica: polniti šampanjke; vrat šampanjke
  5.      šampánjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve
  6.      šampión  -a m (ọ̑) publ. 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak: postati šampion; kolesarski šampion; šampion v plavanju / svetovni šampion 2. navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: šampion znanja
  7.      šampionát  -a m () publ. športno tekmovanje za naslov prvaka; prvenstvo: udeležiti se šampionata; šahovski šampionat; začetek šampionata / državni šampionat ∙ publ. odvzeti komu šampionat naslov prvaka
  8.      šampón  -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
  9.      šánsa  -e ž () pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa
  10.      šansón  tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov
  11.      šantán  -a m () v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki
  12.      šantáti  -ám nedov.) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše
  13.      šántung  -a m () tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga
  14.      šàp  medm. () izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel
  15.      šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo
  16.      šápast  -a -o prid. (á) ekspr. podoben šapi: ima velike, šapaste roke / plamen je risal po steni šapaste sence
  17.      šápica  -e ž (á) manjšalnica od šapa1: mačica se umiva s šapico; psičkove kosmate šapice ● ekspr. dala mu je klofuto s svojo negovano šapico roko
  18.      šapirográf  -a m () priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu
  19.      šapirográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na šapirograf: šapirografski posnetek / šapirografsko črnilo
  20.      šárenka  tudi šarénka -e ž (; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri
  21.      šárg  -a m () zool. manjša morska riba s temnimi prečnimi progami po bokih, Sargus rondeletti
  22.      šáriti  -im nedov.) ekspr. 1. dajati si opravka z nepomembnimi deli: ves dan že šari okrog štedilnika; zvečer dolgo šari po kuhinji / šarila je po hiši, da je vse zbudila hodila, povzročala hrup // dajati si opravka, delati kaj sploh: vedno kaj šari okoli hiše, po vrtu; prevrnil je steklenico, ko je šaril po mizi / kaj šariš tu okoli kaj delaš tu, zakaj si tu 2. stikati, iskati: šariti po predalih; nekaj šari med papirji; šaril je za igračami pod omaro; pren. šariti po spominu 3. v zvezi s s, z pretirano, nepremišljeno porabljati kaj: šariti z denarjem; ne šari tako z vinom / na debelo šariti s frazami ● ekspr. veter šari po polju pihalov. s psom loviti, iskati divjad po gošči, grmovju
  23.      šárkelj  -klja tudi -na [kǝl] m (á) pecivo iz kvašenega testa z vmešenimi rozinami: jesti, speči šarkelj; šarkelj in potica
  24.      šarlatánski  -a -o prid. () nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
  25.      šarmírati  -am dov. in nedov. () knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala

   35.376 35.401 35.426 35.451 35.476 35.501 35.526 35.551 35.576 35.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA