Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (3.544-3.568)



  1.      odpošiljátelj  -a m () kdor odpošlje pošiljko: naslov, podpis odpošiljatelja
  2.      odpošiljátev  -tve ž () glagolnik od odpošiljati ali odposlati: vse je pripravljeno za odpošiljatev; odpošiljatev blaga; datum odpošiljatve pošiljke
  3.      odpŕtosten  -tna -o prid. () lingv. nanašajoč se na odprtost, razmaknjenost: odprtostna stopnja govorilnih organov
  4.      odpústek  -tka m () 1. rel. odpuščanje, zmanjšanje zlasti posmrtne kazni za odpuščene grehe: dobiti odpustek; moliti za odpustke / popolni odpustek ♦ zgod. Lutrov nastop proti prodajanju odpustkov 2. star. darilo, spominek, zlasti z romanja, sejma: fantje so dekletom kupovali odpustke; ali si mi prinesel kaj odpustka / za odpustek s sejma ji je prinesel lectovo srce; pren., šalj. te praske so odpustek s plezanja 3. zastar. odpuščánje: odpustek žalitve ● star. delil jim je odpustke z gorjačo tepel jih je
  5.      odpústen 1 -tna -o prid. () nanašajoč se na odpust: odpustni razlog / odpustna listina; odpustno potrdilo; odpustno spričevalo
  6.      odpústen 2 -tna -o prid. (ú) knjiž. odpustljiv: težko odpustna zmota
  7.      odpustítev  -tve ž () glagolnik od odpustiti: privolil je v odpustitev žalitve / odpustitev kazni / odpustitev iz službe ga je zelo prizadela odpust
  8.      odrástek  -tka m () 1. mladika, poganjek: porezati odrastke na deblu; razmnoževanje kaktusov z odrastki 2. navadno s prilastkom stranski, skrajni del česa: Alpe segajo s svojimi odrastki daleč v ravnino / Sredozemsko morje je odrastek Atlantskega oceana; pren. ilirizem je bil odrastek literarnega panslavizma 3. anat. večja hrapava izboklina na kosti: sklepni, vretenčni odrastek ◊ lov. izrastek na rogu
  9.      odredítev  -tve ž () glagolnik od odrediti1: odreditev aretacije
  10.      odrešítev  -tve ž () glagolnik od odrešiti: odrešitev človeštva // rešitev: smrt je bila zanj odrešitev iz trpljenja
  11.      odrítek  -tka m () 1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati odritek 2. nar. tolminsko kdor je kje nezaželen, odveč: če je hotel tudi on kaj reči, so ga zmerjali z odritkom / kot nagovor kaj pa delaš tukaj, odritek
  12.      odselítev  -tve ž () glagolnik od odseliti: zahtevati odselitev / prodati pohištvo zaradi odselitve / odselitev iz države
  13.      odslovítev  -tve ž () glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca
  14.      odslužítev  -tve ž () glagolnik od odslužiti: odslužitev vojaškega roka / odslužitev dolga
  15.      odsôten  -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih
  16.      odstavítev  -tve ž () glagolnik od odstaviti: zahtevati odstavitev direktorja; odstavitev s položaja / odstavitev pujskov
  17.      odstopítev  -tve ž () glagolnik od odstopiti: sklep o odstopitvi večjega dela zemljišča / izgovoril si je pravico do odstopitve
  18.      odstótek  -tka m (ọ̑) del na sto enakih delov razdeljene celote: snov ima enajst odstotkov primesi; proizvodnja je za sedem odstotkov [7%] večja kot lani / izraziti v odstotkih ∙ ekspr. negotovost z odstotkom upanja z malo upanja // ed. količina, izražena s tem delom: odstotek smrtnosti pada; ugotavljati odstotek alkohola v krvi; povprečni odstotek tolšče v mleku; gnojila z majhnim odstotkom dušika
  19.      odstóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odstotek: podatki o odstotnem deležu posameznih dežel v izvozu / piše se narazen ali skupaj koliko odstoten in kolikoodstoten / s števnikom 9-odstotno povečanje ♦ mat. odstotni račun procentni račun; trg. odstotna marža marža, ki znaša določen odstotek od cene
  20.      odstranítev  -tve ž () glagolnik od odstraniti: odstranitev ovir / sredstvo za odstranitev madežev / odstranitev nepravilnosti v podjetju
  21.      odstrelítev  -tve ž () glagolnik od odstreliti: po odstrelitvi skale je v jamo vdrla voda / dobiti dovoljenje za odstrelitev srnjaka
  22.      odsvojítev  -tve ž () glagolnik od odsvojiti: odsvojitev nepremičnin; prepoved odsvojitve
  23.      odšti  -šjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmanjšati vsoto za določen znesek: odšteti stroške od vsote / tekmovalcu so odšteli pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo: odšteti devet od sto 2. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: odštel mi je deset tisoč; odšteti denar na mizo / pog. odšteti denar na roko neposredno izplačati / aro mu je že odštel // od večje količine s štetjem določiti, ločiti določeno manjšo količino: odšteti deset kapljic zdravila / štel je udarce ure in ko je odštel šestega, se je pomiril 3. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada; izplačati: odšteti hčeri doto; prigovarjali so mu, naj si da odšteti svoj del dediščine // nav. ekspr. plačati: odšteti carino / koliko si pripravljen odšteti za njegovo delo; za najemnino odšteje vsak mesec tisoč dinarjev 4. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti; izvzeti: njega je treba pri tem odšteti / če odštejemo ta neprijetni dogodek, je prireditev lepo uspela; otrok je zdrav, če odštejemo majhne prehlade ● pog., ekspr. odšteti jih komu s palico natepsti, pretepsti ga; pog., ekspr. odštejte mu jih petnajst dajte mu petnajst udarcev odšvši zastar.: odštevši denar, se je umaknil; ves les - odštevši veje — so koristno uporabili odšt -a -o: stroški so že odšteti
  24.      odštje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odšteti: odštetje dolgov od dohodka
  25.      odšteválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na odštevanje: odštevalni postopek

   3.419 3.444 3.469 3.494 3.519 3.544 3.569 3.594 3.619 3.644  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA