Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (3.451-3.475)


  1.      oblásten 1 -tna -o prid. (á ā) 1. ki rad ukazuje, zapoveduje in se vede do drugih tako, kot da so pod njegovo oblastjo: oblasten človek, gospodar; nasproti podrejenim je rad oblasten; postal je še bolj oblasten // ki izraža, kaže oblastnost: oblasten glas, pogled; njegov korak je oblasten / oblastne besede so ga užalile 2. knjiž. zelo velik, mogočen: oblasten nebotičnik / ta valuta je vedno bolj oblastna vplivna oblástno prisl.: oblastno govoriti, se vesti; sablja mu je oblastno visela do tal ♪
  2.      oblásten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oblast: a) tudi znanost postaja oblastna moč / oblastne težnje b) opravljati oblastne funkcije / oblastni značaj odbora c) oblastni organi č) oblastni akt; oblastna odločba d) oblastno središče oblástno prisl.: oblastno zapleniti; oblastno dovoljeno delovanje ♪
  3.      obléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obletnico: obletna komemoracija / star. drugi obletni dan poroke druga obletnica ♪
  4.      obletênje  -a s (é) zastar., v zvezi obletenje sveta konec sveta: prerokovanje o obletenju sveta ♪
  5.      obletéti  -ím dov., oblêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel ● obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim obletéti se izgubiti liste, iglice: drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele // star. osuti se: rože so se obletele ● knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili obletèl in obletél -éla -o: obletelo drevje ♪
  6.      obligáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. obvezen, predpisan: obligatna oblika soneta / obligatni učni predmet // reden, vsakdanji: ob petih je odšel na obligatni sprehod; popiti svojo obligatno skodelico kave / to je obligaten zaključek kriminalk ◊ biol. obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja ♪
  7.      oblikovátelj  -a m (ȃ) zastar. oblikovalec: oblikovatelji javnega mnenja / hotel je biti dober oblikovatelj mladih ljudi ♪
  8.      obmésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja ob mestu: obmestno naselje / obmestni promet ♪
  9.      obnóhten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob nohtu: obnohtna kožica ♪
  10.      obnovítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj obnovi: obnovitelji gradu so že začeli z delom / obnovitelji gledališča ♪
  11.      obnovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obnoviti: obnovitev poslopja, dotrajane učilnice / obnovitev vinogradov / publ. onemogočiti obnovitev sovražnosti / za sodišče je pomembna obnovitev dogodka / obnovitev procesa ♪
  12.      obogatênje  -a s (é) glagolnik od obogateti ali obogatiti: viri za obogatenje; želja po obogatenju / obogatenje besednega zaklada ♪
  13.      obogatéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati bogat: v mestu je obogatel; obogateti z delom, kupčevanjem; hitro, nepričakovano obogateti ∙ ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. čez noč je obogatel naenkrat, nepričakovano obogatèl in obogatél -éla -o: obogateli obrtniki; obogateli sloji prebivalstva ♪
  14.      obogatévati  -am nedov. (ẹ́) bogateti: obogatevati pri trgovanju / zgodovinska veda obogateva z novimi podatki ♪
  15.      obogatítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obogatiti ali obogateti: čudili so se njegovi nagli obogatitvi / obogatitev knjižnice z novimi knjigami / njegova pesniška zbirka pomeni veliko obogatitev poezije; obogatitev znanja / obogatitev uranove rude ♪
  16.      oborožítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od oborožiti: skrbeti za oborožitev partizanskih enot, vojakov; stroški za oborožitev / atomska, jedrska, konvencionalna oborožitev 2. publ. orožje, bojna oprema: tovariši so se pomenkovali o njegovi oborožitvi; v napadu so izgubili skoraj vso oborožitev, med drugim tudi minomet ♪
  17.      oboževátelj  -a m (ȃ) star. oboževalec: njen mladostni oboževatelj / krog pesnikovih oboževateljev / oboževatelji umetnosti ♪
  18.      obpóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob poti: obpotna njiva; obpotno grmovje / obpotno znamenje ♪
  19.      obrástek  -tka m (ȃ) 1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrastki na steblu 2. nar. brazgotina: od rane mu je ostal globok obrastek; obrastek na licu ♪
  20.      obráten 1 -tna -o prid. (ȃ) 1. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: s svojo izjavo je dosegel obraten namen, kot je želel; stvar je v resnici obratna; publ. objektivno stanje je navadno v obratnem sorazmerju s subjektivnim občutkom 2. drugačen od izhodiščnega a) glede na gibanje: v eni smeri vozi podjetje les, v obratni pa pohištvene izdelke / sklepamo lahko tudi v obratni smeri, kdor prej pride, je prej na vrsti b) glede na potek dejanja: klicali so jih v obratnem vrstnem redu, kot so oddali prijavnice; časovno zaporedje je lahko obratno od navedenega ● publ. poravnajte račun, v obratnem primeru vas bomo tožili drugače, sicer; pisar. odgovoriti z obratno pošto s prvo pošto, s katero se lahko odgovor odpošlje pošiljatelju ◊ mat. obratna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk; obratna računska operacija računska operacija, s katero uničimo učinek, ki ga je imela prvotna operacija; obratna vrednost ulomka vrednost, ki se dobi z zamenjavo števca in imenovalca; obratno sorazmerje sorazmerje, pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju kot druga odvisna količina narašča obrátno 1. prislov od obraten: obratno trditi; obratno sorazmeren odnos / v povedni rabi: analize kažejo, da je ravno obratno; zgodilo se je ravno obratno, kot smo pričakovali 2. publ. uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno, narobe: ni neumno, kar predlagaš, obratno, zelo primerno je; obratno, tak način obdavčenja bi povzročil nov porast cen ♪
  21.      obráten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrat ali obratovanje: obratni prostori / obratni čas / obratni stroški; obratno dovoljenje / obratna nesreča / obratni inženir inženir, ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; obratni knjigovodja, zdravnik; obratna ambulanta ♦ ekon. obratni kapital kapital, potreben za obratovanje; obratni kredit kredit za nakup obratnih sredstev; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; fin. obratna proračunska glavnica glavnica, potrebna za premostitev med tekočimi izdatki in občasnimi dohodki ♪
  22.      obrazložítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrazložiti: podrobna obrazložitev predloga; obrazložitev obsodbe, odločbe ♦ jur. pravna, sodna obrazložitev ♪
  23.      obrejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrejiti: obrejitev krave ♪
  24.      obremenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obremeniti: a) obremenitev dvigala; maksimalna obremenitev mostu / zaradi prevelike obremenitve se je ladja potopila b) obremenitev učencev z domačimi nalogami; obremenitev na delovnem mestu / psihična, živčna obremenitev; obremenitev vida c) obremenitev motorja, stroja; obremenitev nosilne vrvi / dopustna obremenitev; obremenitev na nateg č) obremenitev proračuna ● davčne obremenitve davki; znaki dedne obremenitve dedne obremenjenosti ◊ grad. ekscentrična obremenitev ki ne deluje na sredino konstrukcije; koristna obremenitev ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve; strojn. dinamična obremenitev ki se s časom spreminja ♪
  25.      obrésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obresti: obrestni obroki; obrestni znesek ◊ fin. obrestni kredit kredit, pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; efektivna obrestna mera obrestna mera, ki izhaja iz obrestnoobrestnega zneska in glavnice; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; obrestne obresti obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. obrestni račun račun, ki obravnava navadne obresti ♪

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA