Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (32.476-32.500)



  1.      sámovózen  in sámovôzen -zna -o prid. (-ọ̄; -ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava
  2.      sámozadôstnost  -i ž (-ó) knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost
  3.      sámozadoščênost  -i ž (-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti
  4.      sámozadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo
  5.      sámozaglédanost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo
  6.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke
  7.      sámozastrupljênje  -a s (-é) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje
  8.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  9.      sámozatája  -e ž (-) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti
  10.      sámozavéstnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži
  11.      sámozažíg  -a m (-) zažig samega sebe: protestni samozažigi mladih ljudi
  12.      sámoznák  -a m (-) adm. obvezna stenografska okrajšava za določeno pogostno besedo: samoznaki in druge okrajšave / stenografski samoznaki
  13.      samozvánski  -a -o prid. (á) samozvan: samozvanski voditelji
  14.      sámožrtvovánje  -a s (-) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost
  15.      samúm  -a m () meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v puščavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
  16.      sanatórij  -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
  17.      sándal  -a m () tropsko drevo ali zelo trd, dišeč les tega drevesa
  18.      sandaléta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., obrt. sandala z opetjem: kupila si je nove sandalete
  19.      sanforizírati  -am nedov. in dov. () tekst. obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči ali raztegne več kot za en odstotek
  20.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament
  21.      sangvínik  -a m (í) človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik
  22.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  23.      saníca  -e ž (í) vsaka od drsnih ploskev sani, sank: zlomiti sanico; les za sanice / sanice helikopterja vsaka od pristajalnih ploskev helikopterja
  24.      sanírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; popraviti, izboljšati: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali / sanirati jezero ∙ sanirati gledališke razmere izboljšati, urediti 2. jur. z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljšati neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: sanirati podjetje / sanirati gospodarski položaj
  25.      saníšče  -a s (í) navt. (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje: spustiti ladjo v morje po sanišču / betonsko sanišče za čolne

   32.351 32.376 32.401 32.426 32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA