Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (31.176-31.200)



  1.      razsódnost  -i ž (ọ́) sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati: manjka mu razsodnosti; izgubiti razsodnost; bolečine mu jemljejo, ekspr. zamegljujejo razsodnost; ekspr. odpovedala mu je zdrava razsodnost / delaj po svoji razsodnosti / knjiž. razsodnost duha
  2.      razsójanje  -a s (ọ́) glagolnik od razsojati: pri razsojanju o teh stvareh noče sodelovati; modro, samostojno razsojanje / razsojanje v civilnih zadevah
  3.      razsójati  -am nedov. (ọ́) izrekati svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsojati prepire in kaznovati prestopnike; o tem bodo razsojali drugi; pravično, ekspr. trezno razsojati ♦ jur. odločati v postopku pred razsodiščem, sodiščem
  4.      razsojeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt
  5.      razsòl  -ôla [o in ol] m ( ó) agr. zmes (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem: pripraviti razsol; prepojiti meso z razsolom / dati v razsol; pustiti v razsolu
  6.      razsredíščiti  -im dov.) knjiž. narediti, da kaj ni več središče, v središču: razsrediščiti zgodbo / samega sebe je hotel popolnoma razsrediščiti razsredíščen -a -o: razsrediščena zgodba
  7.      razstánek  -nka m () zastar. ločitev, odhod: razstanek od dekleta je bil težek
  8.      razstáti se  -stánem se dov.) zastar. raziti se, ločiti se: ob mraku so se razstali / razstati se s prijatelji
  9.      razstáva  -e ž () prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik
  10.      razstavíščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na razstavišče: razstaviščni prostor; razstaviščne dvorane / funkcionalna razstaviščna arhitektura
  11.      razstáviti  -im dov.) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano
  12.      razstírati  -am nedov. ( ) knjiž. razgrinjati: kamor pride, razstirajo pred njim preproge // kazati, razkrivati: pisatelj v noveli razstira človekovo duševnost
  13.      razstláti  -sljem dov., razslji razsteljíteẹ́) nar. raztrositi, razmetati: razstlati listje, slamo / razstlati kopice sena / razstlati papir po tleh razstlán -a -o: polegli so po razstlani slami; grabiti razstlano seno
  14.      razstòp  -ópa m ( ọ́) šport. odmaknitev enega telovadca od drugega tako, da sta si vštric: vaje v razstopu; razstop in sestop / biti v razstopu
  15.      razstrélba  -e ž (ẹ̑) star. razstrelitev: razstrelba mostu, trdnjave / razstrelba bombe eksplozija
  16.      razstrélek  -lka m (ẹ̑) delec, drobec eksplozivnega izstrelka: ranili so ga razstrelki granate
  17.      razstrelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov; razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
  18.      razstrelívo  -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva ♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator
  19.      razstréti  -strèm dov., razstŕl (ẹ́ ) knjiž. razgrniti: razstrl je časopis in začel brati; razstreti preprogo pred posteljo // razprostreti, razširiti: orel je razstrl krila; razstreti roke od navdušenja razstŕt -a -o: pred posteljo razstrta koža
  20.      razstríči  -strížem dov., razstrízi razstrízite; razstrígel razstrígla (í) s striženjem narediti kose, dele: razstriči list papirja
  21.      razsúti  -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago
  22.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov.; ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala
  23.      razsvetíti  -ím dov., razsvéti; razsvétil ( í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn -êna -o: razsvečena cerkev
  24.      razsvetíti  in razsvétiti -im dov. ( ẹ́) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil
  25.      razsvetlíti  -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil ( í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli razsvetljèn -êna -o 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem

   31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226 31.251 31.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA