Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

TE (30.726-30.750)


  1.      razdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal ♪
  2.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  3.      razdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale razdivjáti se 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica ♪
  4.      razdóbje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med kapitalizmom in socializmom 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih ♪
  5.      razdolgočásiti  -im [u̯g] dov. (á ȃ) knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi razdolgočásen -a -o zdolgočasen: razdolgočasen človek ♪
  6.      razdólje  -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) geogr. stikališče dveh ali več dolin: razdolje in razvršje ● zastar. po razdolju teče potok po dolini ♪
  7.      razdolževáti  -újem [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kdo nima več dolga: razdolževati kmete / kmetije so se počasi razdolževale ♪
  8.      razdolžíti  -ím [u̯ž] dov., razdólži; razdólžil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kdo nima več dolga: razdolžiti kmete / ob ugodnih cenah poljskih pridelkov so se kmetije hitro razdolžile ♪
  9.      razdòr  -ôra m (ȍ ó) 1. stanje, za katero so značilni prepiri, spori: razdor se je še poglobil; razdor v družini; razdor med sosedoma že dolgo traja; poiskati vzroke razdora; ekspr. kal razdora / delati, povzročati, ekspr. sejati razdor 2. glagolnik od razdreti: razdor prijateljstva / razdor pogodbe, zaroke ● zastar. v tleh je bilo veliko razdorov razpok ♪
  10.      razdóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. razdiralen: razdorna moč bombe, granate / razdorno delovanje protidržavnih skupin ♪
  11.      razdrápanost  -i ž (ā) značilnost razdrapanega: razdrapanost ceste / knjiž. notranja razdrapanost človeka ♪
  12.      razdrásati  -am dov. (ā) zastar. razrahljati, razvezati: razdrasati pas // razplesti: zanimalo ga je, kako bo pisatelj zgodbo razdrasal ♪
  13.      razdrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako razdrastilo ♪
  14.      razdráženost  -i ž (ā) stanje razdraženega človeka: pomiriti materino razdraženost; spraviti koga v razdraženost / v razdraženosti mu je ostro odgovoril / živčna razdraženost; razdraženost kože / spolna razdraženost ♪
  15.      razdréti  -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪
  16.      razdŕmati  -am dov. (r̄ ȓ) star. razmajati, poškodovati: potres je razdrmal staro hišo / težko delo razdrma zdravje razdŕman -a -o: razdrmani živci ♪
  17.      razdrobíti  -ím dov., razdróbil (ȋ í) narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke // iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic // knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo ● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za tisoč dinarjev menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila razdrobljèn -êna -o: razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen ♪
  18.      razdruževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju ♪
  19.      razdruževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaka celota preide v sestavne enote: razdruževati in združevati delovne organizacije; podjetji se razdružujeta ♦ mat. razdruževati množico na delne množice 2. knjiž. ločevati: odreči se posebnostim, ki nas razdružujejo / različni pogledi, predsodki ljudi razdružujejo ♪
  20.      razdružíti  in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti ♦ mat. razdružiti množico na delne množice 2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile ● knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili razdrúžen -a -o: v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje ♪
  21.      razdružljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razdružiti, ločiti: razdružljive sestavine / knjiž. v nekaterih državah zakonska zveza ni razdružljiva razvezljiva ♪
  22.      razduhóvljenje  -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
  23.      razdvájanje  -a s (ā) glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov ♪
  24.      razdvájati  -am nedov. (ā) 1. ločevati v dele, skupine: spori so začeli razdvajati stranko; zaradi različnih pogledov se razdvajajo / naše moči se razdvajajo cepijo // spravljati narazen: razdvajati pretepače; gruča se je začela razdvajati // knjiž. ločevati: razdvajati meso od kosti / potok razdvaja njuno zemljo 2. publ., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: deželo, svet razdvajajo velike socialne razlike razdvajajóč -a -e: spor, razdvajajoč obe družini, je že pozabljen ♪
  25.      razdvojíti  -ím dov., razdvójil (ȋ í) ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile ∙ knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati // spraviti narazen: razdvojiti pretepača // knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo razdvojíti se zastar. spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi razdvojèn -êna -o 1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen ♪

   30.601 30.626 30.651 30.676 30.701 30.726 30.751 30.776 30.801 30.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA